Live seks kamere: Brezplačni chat in XXX predvajanja

Dating > Live seks kamere: Brezplačni chat in XXX predvajanja

Click here: ※ Live seks kamere: Brezplačni chat in XXX predvajanja ※ ♥ Live seks kamere: Brezplačni chat in XXX predvajanja

Matjaž Klančar VDSL : VDSL2 » Sprejemnik STB je enak tistemu, ki ga v za- dnjem času ponuja Siol. Iz tega razloga smo, kljub temu da »pravih« DirectX 10 iger in testov še ni na voljo, kartice preizkušali v 32-bitnem okolju Windows Vista Ultimate. Programska oprema, ki je bila nekoč alfa in omega, postaja tako nabita z zmoglji- vostmi, da je nepregledna, sistemsko zahtev- na in zaradi debelosti seveda obupno počasna.

Zato ker novi raču- nalniki ne bodo mogli brez Oken 98, in nasprotno. Windows Home Server Eden redkih izdelkov, ki so ga pohvalili tudi na spletnih straneh, na katerih so do Microsofta vedno skeptični. HP odločno zanika, da bi bili laser- ski tiskalniki škodljivi za zdravje, sploh pa tr- dijo, da raziskave niso pokazale korelacije med zdravjem in količino prašnih delcev v zraku. PREIZKUSI mi in sprejemniki, zaradi česar je njihova pro- gramska shema bolj pestra več kot 130 progra- mov in raznolika. Cena odhod- nih kl icev med gostovanjem v državah EU bo 58,8 centa na minuto, kar je ravno zgornja do- voljena meja 49 centov brez DDV , za dohod- ne pa bo treba odšteti 28,8 centa 24 centov brez DDV.

Ima dva procesorja DIGIC III in tri- palčni zaslon. Kako dober je posel za Apple, govori tudi neuradna ocena, da so stroški izdelave okrog 265 dolarjev. Modeli PowerShot G9, SX100 IS, A650 IS in A720 IS imajo tipala z ločljivostjo od 8 do 12,1 milijona pik in 6- ali 10-kratno optično pove- čavo.

TOPlist - statistiky: Zastonj seks naperki brez žetonov Sex - V pri- hodnje naj bi AMD proizvodnjo prepuščal zu- nanjim podizvajalcem, vendar analitiki meni- jo, da bo tako težko obdržati korak z Intelom, ki še vedno procesorje izdeluje sam. Sony Ericsson skuša uro promovirati poslovnežem, ki bi tako na sestankih lahko diskret- no spremljali, kdo jih kliče ali kaj podobnega.

Seveda le, če ste »pokriti« s signalom … Nokia E90 Novi komunikator ponuja veliko več kot njegovi predhodniki, pa kljub temu ni ne prevelik ne pretežek. Windows Home Server Eden redkih izdelkov, ki so ga pohvalili tudi na spletnih straneh, na katerih so do Microsofta vedno skeptični. Telekomovi »partnerji« Razpad Telekomovega partnerskega programa ADSL Biometrija V sodelovanju s fakulteto za računalništvo in informatiko STRAN 92 STRAN 106 GRAFIČNE KARTICE Novi ATIji in nove nVidie — preizkušenih 41 modelov ST RA N 38 E-UPRAVA Kaj na državnem spletišču deluje in kaj ne STRAN 48 6 UVODNIK 6 Rumeno, ki te ljubim rumeno Matjaž Klančar 8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdjič 10 PISMA BRALCEV 12 SEPTEMBRA NA MONITORJEVI PLOŠČI 14 Kako je nastajal MonitorTV HD 16 PRED DESETIMI LETI 16 NAPOVEDNIK 18 NOVICE 38 MOTOR ZA 3D Peter Šepetavc 48 MOJ VIRTUALNI URADNIK Dare Hriberšek 56 PRILOŽENO OB NAKUPU Matjaž Klančar 62 SISTEMATSKI PREGLED ZA RAČUNALNIKE Gorazd Ropoša 68 KOLEDAR IN POŠTA VSEPOVSOD Peter Šepetavc 72 DOL Z WINZIP! David Vidmar 88 NOVE TEHNOLOGIJE 88 Biometrija 92 VARNOST 92 XSS 97 Enkratna gesla 100 NASVETI 100 Triki 103 Google Apps 106 PODROBNO 106 Telekomov partnerski program ADSL 108 MNENJA 108 Vendarle iFlop? Dare Hriberšek 109 Sodelovanje na daljavo Vladimir Djurdjič 110 Piramida na trhlih temeljih Nikolaj Pečenko 111 Fontastično Uroš Mesojedec 112 PRO ET CONTRA 112 Windows ali Linux? Ob obrazcih, taksah, dolgih vrstah in podobnem se navadnemu smrtniku ježijo lasje. Toda v zadnjih letih se stvari, četudi opotekaje, vendarle začenjajo premikati v pravo smer. PROGRAMSKA OPREMA ZA PRENOSNIKE Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo namizne računalnike, vsaj tiste za poslovne uporabnike, nehali ocenjevati le po vgrajeni strojni opremi. Na tem področju so si vsi vse preveč podobni. Po poti namiznih računalnikov gredo tudi prenosniki. Kako jih izdelovalci ločujejo od konkurence? KAKO NADOMESTITI OUTLOOK Imamo mobilni telefon, ki bi ga radi uporabljali tudi kot organizator, ven- dar ne maramo Outlooka. CENEJE JE BOLJE WinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v največ računalnikih v Sloveniji, morda celo na svetu. No, na voljo so tudi zmogljivejši programi, ki so celo brezplačni. Pa še Damoklejevemu meču inšpekcije oz. BSA se z njimi iz- ognemo... Odgovorni urednik Matjaž Klančar Strokovna urednika Vladimir Djurdjič, Primož Gabrijelčič Uredništvo Uroš Mesojedec, Nikolaj Pečenko Vodja laboratorija Grega Šimenc Spletni urednik Matjaž Horvat Lektura Dora Mali Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Peter Gedei Tehnični urednik Grega Kropivnik Fotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov uredništva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel. Vse gradivo v reviji Monitor je last druž- be Mladina d. Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde- lek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde- lek je prejel priznanje. V ceno izvodov v maloprodaji s priloženim DVDjem je vključen DDV v višini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 8,5%. ISSN 1318-1017 78 PRENOSNI RAČUNALNIKI 78 Toshiba Satellite Pro A200-1MA 79 GigaByte W251U 80 Lenovo Thinkpad T61 81 Toshiba Satellite A200-1M8 82 LASERSKI TISKALNIKI 82 Xerox Phaser 6180DN 83 Samsung CLX-3160 FN in CLX-2160N 86 Samsung CLP-650N 24 AmisTV 26 Nokia E90 27 Olympus E-510 28 Instant Internet 30 Windows Home Server 33 Iskalnik Midomi 34 Spletna kamera IP Axis 233D 36 Samsung BlackJack 36 Ura Sony Ericsson MBW-100 ALTERNA INTERTRADE.............................. Preizkusite se na Midomiju, glasbenem iskal- niku. AMISTV »Trojčki« so že dodobra uveljavlje- ni. Po novem ga ponuja tudi Amis s svojo AmisTV. LENOVO THINKPAD T61 Intelovo novo vezje Santa Rosa je tu. Med tistimi, ki ga imajo, je tudi novi Thinkpad. SAMSUNG CLP-650N Novi barvni Samsung je videti zelo podobno kot zelo ugodni model 510, vendar tiska enako hitro črno- belo in v barvah. Naročanje na revijo Monitor Revijo Monitor lahko naročite tako, da plačate letno naročnino in jo od naslednje številke naprej prejema- te na želeni naslov. Če naročnik ne zahteva odpovedi, se naročnina podaljša za na- slednje obdobje. G rozno, res, toda tudi spletni mediji, ki naj bi bili name- njeni informiranju bralcev v resnici pa so namenjeni služenju denarja, kot skoraj vse, kar dandanes počne- mo … , postajajo ujeti v začarani krog hlastanja po čim večjih dosegih in s tem, predvidevam, potencialno viš- jih cenah oglasnih pasic. Vzemimo za primer 24ur. Ta že kar nekaj časa uporablja poceni zvijače, s katerimi naj bi to mesto še bolj zanesljivo zadržal. Nič od tega me pravzaprav ne moti, saj lahko vse to prav vsak preskoči, če ga ne zanima ali morda celo moti. Presenečen pa sem nad tem, da so te »novice« očitno med najbolj branimi na strani! No, ali pa vsaj med najbolj komentiranimi. Pa omenjena spletna stran na tem področju sploh ni edina. Nekoliko manj lahko težnjo zasledimo tudi pri delo. Kot je že od nekdaj govoril moj predhodnik na mestu glavnega urednika — če bi hoteli res mastno za- služiti, se ne bi ukvarjali z računalništvom, temveč s prostitucijo in zvodništvom ;. Druga tema, ki me je pritegnila ta mesec, je na- poved Telekoma, da lahko uporabniki, ki so bili zara- di priklopa na ADSL prisiljeni naročiti tudi ISDN, za- stonj presedlajo nazaj na navadno, analogno poveza- vo. Pravzaprav lahko to ugodnost izkoristijo kar vsi uporabniki ISDN. Seveda napoved ni zrasla na altru- ističnem Telekomovem zeljniku, temveč je posledica odločbe APEK. Namreč, bodimo pošteni — tisoči v resnici kar nekaj deset tisoč! Torej so vsa ta leta plačeva- li bistveno previsoko naročnino, nekateri so odplače- vali bistveno predrage ISDN telefone in še kaj. Še več, ta uredba prav v ničemer ne dokazuje kakršnekoli krivde Telekoma, saj je to v domeni Urada za varstvo konkurence UVK , ki o to- vrstni kršitvi razsoja že od leta 2004 nekatere zade- ve pa »odloča« že od leta 1999. Posamezniki bi sicer lahko za svoje tolarje Telekom tožili že sedaj, šele ko bo UVK ugotovil, da je šlo za zlorabo, pa bi bilo to ne- koliko lažje. Prav veliko več kot za prste ene roke ta- kih uporabnikov gotovo ne bo, še posebej, ker zasta- ralni rok 3 leta ni ravno dolg... Do takrat pa Telekom »ni kriv«. Tako kot ni kriv pri domnevnem omejevanju podjetij, s katerimi je v zadnjem času sklenil poravna- ve v vrednosti nekaj milijonov evrov poravnal se je seveda zato, ker je treba pred prodajo tujcem počistiti omaro z okostnjaki…. Taka je pač pri nas realnost, kar zadeva na- cionalnega operaterja. Sicer pa na to temo oziroma na te in podobne teme že nekaj mesecev redno pišemo v rubriki Podrobno na zadnjih straneh Monitorja. In ko sem že pri vsebini Monitorja, ne morem mimo tokratnega eksperimenta, ki smo se ga lotili — Monitor TV v ločljivosti HD oz. Eksperimenta, ki nikakor ni obetal, da nam bo požrl toliko energije in živcev. Od nabave same kamere z ločljivostjo 1080i se je zdelo, da bo postopek enosta- ven. Namesto posnetkov PAL naj bi v naš video ure- jevalnik Avid Liquid enostavno naložili posnetke HD, vse skupaj zmontirali, enako kot vedno, in na koncu stisnili v sicer primerno večjo datoteko AVI. Pa se je izkazalo, da je ločljivost HD približno tako zahtevna, kot je bila leta 1994, ko smo pisali o eni prvih stroj- nih kartic za pecejevsko obdelavo, ločljivost PAL. V časih, ko smo na računalnikih gledali video posnet- ke »velikosti poštne znamke« 160 × 120 pik , kot se je temu takrat reklo, so bili polnemu PALu 768 × 576 pik kos le redki računalniki. In tako je danes s HDjem. Le redki računalniki no, PCji brez ustrezne strojne podpore so mu kos pri montaži in le redki so mu kos pri predvajanju, če ga zakodiramo s kode- kom Xvid. Kakorkoli, na priloženem DVDju če v ro- kah držite ustrezno različico Monitorja si lahko ogle- date tako različico HD kot običajno PAL in ju primer- jate v vseh pogledih, tudi procesorskem. Več o teža- vah, ki so nas spremljale pri izdelavi posnetka, pa si lahko preberete na 14. Rumeno, ki te ljubim rumeno Ste opazili, kako se naši mediji vse bolj »rumenizirajo«? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deželi rumene Slovenske novice, da o raznih tračarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. Matjaž Klančar odgovorni urednik matjaz. Marsikdo se po spektakularnem prvem dnevu prodaje, ko so množice stale v vrsti za prve kose, lahko zgolj smeji, zlasti zato, ker po začetnem nava- lu iPhonov ni zmanjkalo, kot se ponavadi v za- dnjih letih dogaja z izdelki, ki so »vroči«. Le kak dan potrpljenja bi marsikomu prihranil dolge ure čakanja v vrsti. Po prvih mnenjih ameriških kolegov so- deč, so si domala enotni — iPhone je naj- boljši iPod doslej, odličen mobilni spletni br- skalnik in, milo rečeno, povprečen mobilni te- lefon. Toda hekerji so že na delu in po poletnih mesecih je videti, da so opravili dve tret- jini poti — le telefonski del iPhona ostaja za zdaj trd oreh. Verjamem pa, da je le vprašanje časa, kdaj mu bodo kos. Pritisk bo najbrž zmanjšal za zdaj sicer še nenapovedan, vendar menda že skoraj dogovorjen prihod iPhona v Evropo, kjer se telefonski operaterji v posameznih dr- žavah ostro borijo za to, kdo bo dobil eksklu- zivne pravice za prodajo. Poleg tega je bilo treba le nekaj tednov, da so spretni razvijalci uredili povezavo telefona s ključnimi okenskimi komponentami — dosto- pom do strežnikov Exchange in za pretvorbo zapisov Windows Media. Kako zelo so Američani navdušeni nad novo elektronsko »igračko«, kaže tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA, s čimer bi se Apple čez noč zavihtel navzgor po lestvici izdelovalcev mobilnih telefonov. Kako dober je posel za Apple, govori tudi neuradna ocena, da so stroški izdelave okrog 265 dolarjev. To po- meni, da ima Apple več kot 50 % maržo. Raziskovalci z avstralske univerze Queensland v Brisbaneu so opravili raz- iskavo rabe laserskih tiskalnikov, ki je v pole- tnih mesecih dvignila precej prahu dobesed- no. Pokazala je namreč, da laserji med delova- njem spuščajo v zrak občutno količino mikro- delcev, to pa naj bi potencialno škodilo zdravju. Prvi se je oglasil Hewlett-Packard, ki je tudi za- radi velikega tržnega deleža prvi tako med naj- bolj »čistimi« kot tudi med najbolj »prašnimi« tiskalniki. HP odločno zanika, da bi bili laser- ski tiskalniki škodljivi za zdravje, sploh pa tr- dijo, da raziskave niso pokazale korelacije med zdravjem in količino prašnih delcev v zraku. Vsi pa so si edini, da bodo nadaljnje raziskave nadvse pomembne za razsvetlitev ugotovitev. Videti je, da se nam obeta še ena razprava, kaj je škodljivo in kaj ne, v slogu mobilnih telefo- nov in »sevanja«. To, da lahko z dobro, usmerjeno ante- no precej presežemo sicer dokaj omejen domet signala brezžičnih omrežij Wi-Fi, ni no- bena posebnost. Toda to, kar je dosegel razis- kovalec Ermanno Pietrosemoli na goratem ob- močju Venezuele, se sliši domala nemogoče. Med mestoma El Aguila in Platillon je uspeš- no vzpostavil omrežje, kljub temu da sta kra- ja med seboj oddaljena kar 382 kilometrov! Pri tem so bili uporabljeni zgolj sestavni deli, ki jih zlahka kupimo v vsaki trgovini. Kdo pri takih dosež- kih sploh potrebuje WiMax? Pripravite se na nov rod nezaželene pošte, ki jo bo zelo težko ločiti od žele- nih sporočil. Namesto klasičnih sporočil so avtorji sestavili dokument PDF, ki je spodbujal bralce k nakupu posamez- nih delnic na nemškem borznem trgu. V druž- bi IronPort, specializirani za boj proti nezažele- ni pošti, so potrdili, da je bil napad eden od de- setih največjih to leto, zanimiv pa je tudi izid — cena »priporočenih« delnic se je med napadom v resnici zvišala za 20 %, nato so neznanci naj- brž prodali svoje investicije z izdatnim dobič- kom. Doslej jih še niso izsledili. AMD je v zadnjih letih precej načel Intelovo prevlado na področju procesor- jev, vendar stroški tega dolgoročnega napada, podkrepljeni tudi s še vedno neamortiziranim vložkom v nakup družbe ATI, začenjajo kaza- ti temno plat medalje. Zaradi operativne izgu- be, ki jo AMD doživlja že nekaj četrtletij, je po mnenju poznavalcev podjetje tako rekoč prisi- ljeno k varčevalnim ukrepom. Težko je verjeti, da bi se v kratkem času slika povpraševanja bi- stveno spremenila, zato je najbolj verjetno, da bo AMD delno ali povsem nehal izdelovati pro- cesorje v lastnih tovarnah. Zdaj ima dve veli- ki, ki sta po mnenju mnogih poglavitni razlog za tehnološko prednost, ki so jo v minulem ob- dobju dosegli v primerjavi s tekmecom. V pri- hodnje naj bi AMD proizvodnjo prepuščal zu- nanjim podizvajalcem, vendar analitiki meni- jo, da bo tako težko obdržati korak z Intelom, ki še vedno procesorje izdeluje sam. Če želimo pogledati, katera programska platforma bo v prihodnje najbolj prido- bivala na pomenu, je najbrž zanimivo vedeti, kakšne so danes navade programerjev. Če bi sodili po raziskavi družbe Evans Data, so lah- ko v Microsoftu glede tega že nekoliko zaskrb- ljeni. Še lani se je za okolje Windows odločalo okrog 75 % vseh vprašanih programerjev, letos pa se je delež zmanjšal na 65 %. V nasprotju s pričakovanji pa se programerji ne odločajo v povečanem obsegu za spletne programe, tem- več za Linux in zlasti na njem temelječe mobil- ne naprave. Teh je danes že okrog 12 %, 34 % več kakor lani. Tehnomanija Vladimir Djurdjič strokovni urednik TEHNOMANIJA » Kako zelo navdušeni so Američani nad novo elektronsko »igračko«, kaže tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19 milijonov prebivalcev ZDA. Včasih je bilo znano, da Epson v svojih ti- skalnikih večnamenskih napravah uporablja tehnologijo, pri kateri je bila glava za izpis lo- čena od kartuše glava je bila vgrajena v sam tiskalnik , medtem ko je bila glava za izpis pri HPjevih tiskalnikih na samih kartušah. V pri- meru okvare glave pri Epsonu je bilo treba za- menjati celotno napravo, pri HPjih pa se je gla- va menjala vsakokrat, ko se je menjala kartu- ša dražje, vendar v primeru okvare glave ce- neje :. Zanima me, kako je zdaj s tem? Ali obe podjetji uporabljata še isti koncept glav za tiskanje? Ker se odločam za nakup večnamenske na- prave in kolebam med Epson Stylus DX6050 in HP Photosmart C4180, me zanima, katera na- prava je po vašem mnenju boljša. Sašo Sistem kartuš je danes podoben, vendar »neko- liko mešan«. Canon namreč premore nekatere ce- nejše modele, pri katerih je glava vgrajena kar v kartušo, medtem ko je pri dražjih modelih to loče- no, HP pa ima dražje modele, pri katerih so gla- ve in kartuše ločene, pri cenejših modelih pa več- inoma vztraja pri skupni rešitvi. No, Epson pa še kar vztraja le pri ločenih glavah in kartušah. Med modeloma, ki ju navajate, bi bolj pripo- ročali HPjevega. Televizija namesto monitorja Razmišljam, da bi namesto 19-palčnega mo- nitorja LCD kupil kar 32 palčni LCD TV, na ka- terega bi imel stalno priklopljen PC. PC bi upo- rabljal kot večpredstavni center in za brska- nje po internetu. Ali je to po vašem mnenju smiselno? Bojim se namreč, da bom imel preveč zrnato sliko okrog 1400 × 800 pik na 32 palcih je morda malo preveč. Hkrati sem v dvomih, kako daleč bom mo- ral sedeti, ko bom hotel brskati po internetu to počnem 2 uri na dan. Ste morda že objavili kak podoben članek v prejšnji reviji so bili široki monitorji LCD, a to ne pokriva mojih potreb. Imate morda kak spletni naslov, na katerem bi lahko našel po- drobnejše info? Saša Omenjene kombinacije zaenkrat še nismo preizkusili, vendar nekoliko dvomimo o smisel- nosti take rabe. Če boste sistem uporabljali kot HTPC večpredstavni PC , bo zelo verjetno vse v najlepšem redu, saj je tak sistem prilagojen rabi na daleč 2 ali več metrov stran od televizorja. O HTPCjih smo pisali v aprilski in junijski števil- ki leta 2005. V nasprotnem primeru pa bi znala biti raču- nalniška slika, kot sami ugotavljate, precej zrna- ta, poleg tega bi tudi »beganje« oči gor in dol za- radi velikosti zaslona lahko postalo utrujajoče. Seveda odvisno od razdalje, s katere bi spremlja- li TV, pa vendarle. Prosim za pomoč pri izbiri LCDja. Rad bi 24-palčnega, stane lahko do 1000 evrov. Igric pa ne igram. Sam izbiram med Samsungovim modelom 244T in Dellom 2407wfp. Predlagate morda kaj drugega? Gregor Obsežni preizkus zaslonov LCD smo opravili pred kratkim, točneje junija letos. Resda zlatega Monitorja med monitorji z veliko diagonalo nis- mo podelili, pa vendarle se je zelo dobro obnesel LG 245WP, ki ponuja dobro razmerje med kako- vostjo in ceno. Tabelo vseh preizkušenih zaslonov najdete tule: www. Sicer pa v naših trgovinah najdemo dva »pod- modela« tega monitorja — LG L245WP—BN in LG L245WP—SF. Malce guglanja razkrije, da se ozna- ka -BN pojavlja tudi na npr. Gre to- rej za enaka monitorja, namenjena različnim tr- gom po svetu. Imam možnost iz Amerike dobiti Apple iP- hone, pa me zanima, ali imate morda kake po- datke o tem, ali bi stvar delovala tudi pri nas? Jeseni bo na voljo tudi v Evropi, vendar dvomimo, da tudi pri nas. Ga je pa mogoče »shekat«, mu izklopi- ti telefonski del in ga s tem spremeniti v zmog- ljiv ipod... »Digitalne« tv kartice Prebiral sem si vaš zadnji test tv kartic za računalnik in me je zelo zmotilo, da niste testi- rali digitalnih oz. Za druge izdelovalce ne vem, vem pa, da ima Leadtek vsaj dve novi kartici, verjetno najbolj- ši med Leadtekovimi. Zato bi bilo zelo dobro za vse, ki se odločajo za nakup tv kartice, naredi- ti še preizkus digitalnih tv kartic. Navsezadnje tudi v Slovenijo prihaja digi- talni signal in se od analognega poslavljamo. Tako da bi bil ta test zelo zelo dober, če že ne nujen. Marko Kaj natanko imate v mislih pod »digitalni sig- nal«? Kartice za DVB-T smo v tem članku omenili, kljub temu da signala razen testnega v tem for- matu še kar nekaj časa ne bo. »Digitalni signal« je sicer lahko tudi DVB-C kabelski , DVB-S satelitski , IP TV SioL TV, T-2 TV, AMIS TV... Kako prilagoditi program za drugo platformo? Zanima me, kako — če je sploh možno — lah- ko program, ki je napisan za Windows CE, za- ženem v Pocket PC. Ker imam posebne zahte- ve glede programske opreme avdio editorjev , sem našel dva programa, ki sta sila enostavna, z majhnimi zahtevami in napisana tudi za CE, vendar se na ročnem računalniku ne zažene- ta. To sta WavePad in MixPad. Ali je mogoče ta programa posnemati ali kako drugače prilago- diti za ročni računalnik? Boštjan Žal programa, če nimate izvirne kode in niste programer ; , ne morete ustrezno spremeniti... V reviji nisem na- šel opisa omenjenega moni- torja. Darko Širokih zaslonov LCD že nekaj časa nismo pre- izkušali; smo pa zato v letošnji junijski številki preizkusili skoraj 30 zaslonov širokega formata, ki so trenutno »na pohodu« pri nas. Če vseeno želite 19-palčni monitor z razmer- jem stranic 4 : 3, vam priporočamo, da si ogleda- te naslednje modele: - Samsung SyncMaster 940B, - Philips 190C7FS, - NEC MultiSync 195VXM+. Tiskanje na kuverte Kupujem cenejši ČB laserski tiskalnik, ki bi tiskal neposredno na kuverte A5 in 23×11 cm, ne da bi jih pri tem mečkal. Tega podatka ne morem preveriti ne v tehnični dokumentaciji in ne v trgovini. Vesel bi bil, če bi mi lahko sve- tovali pri nakupu. Andrej Pri naših rednih preizkusih že nekaj časa ne preizkušamo več možnost odtisa na kuverte. Dokler smo to počeli, pa so se dejansko najbolje obnesli laserski tiskalniki HP. Čim večja je, tem večja je možnost, da gre papir sko- zi tiskalnik po bolj ravni poti. S tem je možnost, da se bo kuverta pri tiskanju zmečkala, manj- ša. Predlagamo HP Laserjet 1022 ali pa Canon Lasershot LBP-2900. Pri Philipsovem monitorju sem opazil, da ima oznako sRGB, pa me zanima, kaj to pome- ni, ali mi lahko razložite? Zvone sRGB je barvna lestvica, ki sta jo ustvarila HP in Microsoft za uporabo z monitorji in tiskalniki. Samsungov Origami Nekaj dni nazaj sem v Dnevniku bral o Samsungovem prenosnem PCju. Menda je zelo OK. A je vam kaj zna- no o tej stvari? Se razume, ne govorim o lap- topih! Gali Verjetno imate v mislih Samsungov PC, nare- jen na platformi Origami: Pri nas teh napravic še nismo zasledili in jih verjetno še nekaj časa ne bomo. Ko bodo dobavljive tudi pri slovenskih za- stopnikih, pa jih bomo seveda preizkusili tudi v Monitorju. Sony Cybershot H9 Pri branju julijske številke Monitorja mi je padla v oči precej ugodna in tudi eno- tna ocena za kakovost sli- ke kompaktnega digitalnega fotoaparata Sony Cybershot H9 stran 109. Omenjeni fo- toaparat je bil nekaj časa na mojem prednost- nem seznamu, vse dokler se zanj v internetu niso začeli pojavljati testi in mnenja. Večinoma so preizkuševalci namreč opozarjali na nepri- čakovano in notorično slabo kakovost slike. Zavedam se, da je vsaka ocena subjektiv- na, vendar pa je kakovost slike ključna značil- nost in statistično je malo verjetno, da to na podlagi tolikšnega števila kritik pri tem mode- lu res ni kamen spotike seveda v svojem raz- redu. Prosil bi vas, če mi morda napišete kaj več o kakovosti slike morda primerjava , ker me še zmeraj mika, da bi fotoaparat glede na druge tehnične značilnosti vseeno kupil. SLRji me zaenkrat še ne zanimajo... Za odgovor se vam že vnaprej najlepše za- hvaljujem in vas lepo pozdravljam. Alen Težava tega fotoaparata je, da ima za odte- nek premočno stiskanje JPEG, kar »odnese« nekaj podrobnosti s posnetka. Pri višjih vrednostih ISO pa sistem za zmanjševanje šuma še dodatno po- seže v posnetek, zato so lahko nekateri posnetki videti že kar slabi. Sicer pa je kakovost posnetkov dokaj dobra, všečna — dobra reprodukcija barv in pravilna osvetlitev. Pograjali bi ne preveč posrečen menuj- ski sistem, pohvalili pa dodatne zmožnosti in ma- lenkosti, ki v vsakdanjiku pridejo prav nočno IR slikanje, pa tudi splošno hitro delovanje in odziv- nost aparata... Kupiti ali ne kupiti? Odvisno — če iščete popol- no kakovost posnetkov v tem cenovnem razredu, potem verjetno ne. Sicer pa gre po našem mnenju za kakovosten in zmogljiv aparat. Zanima me, ali boste v uredništvu preiz- kusili tudi prenosnik Lenovo R61 T7100, 1GB, Quadro NVS140M, 15,4 palca, 1680×1050, 80- 2. Matevž V našem laboratoriju smo pravkar preizkusili Lenovo T61, ki je sicer podoben R61, a nekoliko ro- bustnejši od njega. Model R61 pa zaenkrat od slo- venskega zastopnika še pričakujemo in ga bomo vsekakor preizkusili, brž ko bo mogoče. Zmeda pri oznakah DVD Zanima me, kje si lahko bolj natančno pre- berem o DVDjih CDjih! In kaj pomenijo ozna- ke zraven npr. DVD+R, DVD-R, DVD±R DL,... Rok O DVDjih in CDjih smo v Monitorju že veli- ko pisali, res pa je, da v zadnje čase to počnemo vedno manj. Te naprave se med seboj namreč vse manj razlikujejo. Če poenostavimo: — DL pomeni DualLayer, to pa pomeni, da zna DVD »pekač« zapisovati tudi dvoslojne, 8,5 GB DVDje. Torej, če na zapisovalniku piše samo »+R«, potem morate kupiti nosilce »+R«. Če boste kupi- li nov zapisovalnik, teh težav ne boste imeli, kaj- ti danes znajo prav vsi zapisovalniki DVD zapiso- vati na obe vrsti nosilcev, pa tudi na nosilce plus in minus DL. Avstrijci imajo cenejše Delle! Kako to, da so prenosniki Dell pri nas ve- liko dražji kot, recimo, v sosednji Avstriji? To je 400 ev- rov razlike! Klemen Odgovor slovenskega zastopnika je: »Dell je v Avstriji neposredno navzoč, kar po- meni, da ima že v osnovi boljše razmere kot mi v Sloveniji. Tudi trg je veliko večji, tako da lahko ponudijo ugodnejšo ceno. Posledično se to pozna pri končni ceni. « Morda bi kazalo tudi kaj pripomniti o pomanj- kanju konkurence, a saj je to razvidno že iz same- ga odgovora... Programska oprema, ki je bila nekoč alfa in omega, postaja tako nabita z zmoglji- vostmi, da je nepregledna, sistemsko zahtev- na in zaradi debelosti seveda obupno počasna. Tako kopičenje odvečnega balasta so pred leti zaznali razvijalci Mozille in se odločili za razvoj Firefoxa, in to se jim je bogato obrestovalo, žal pa še naprej živijo v zmoti ustvarjalci premno- gih legendarnih pripomočkov, kot sta ACDSee in Nero. Na septembrski plošči smo zbrali ne- kaj »lahkih« in praviloma brezplačnih orodij za zapisovanje podatkov na optične nosil- ce, med katerimi seveda ni Nera, ki ga tudi sicer zelo redko uvrstimo na Monitorjevo ploščo. Jasno, saj Nero 7 v izdaji Premium namesti gromozanskih 38 ikon najrazličnej- ših programov! Podpira več kot 2000 zapisoval- nikov DVD in CD, zapisati zna podatke v raz- ličnih oblikah in podpira številne zvočne za- pise WAV, WMA, MP3, OGG, FLAC, WavPack in CDA. Omogoča tudi zapisovanje slik ISO, shranjevanje projektov, preverjanje vsebine, tiskanje kompilacij in dvoslojno zapisovanje na DVD. InfraRecorder je eden izmed najnovejših brezplačnih zapisovalnikov plošč, saj je luč sveta ugledal šele lani. Odlikuje ga odprtokod- na zasnova, na voljo je tudi v prenosni različi- ci za katero ne potrebujemo namestitvenega postopka , kljub mladim letom pa je preveden v kar 26 jezikov, kar priča o njegovi razširjeno- sti in kakovosti. Morda najzmogljivejši brezplačni pro- gram pa je ImgBurn, ki bi mu težko za- merili kaj drugega kot nepodporo zapiso- vanju glasbenih plošč Audio CD te sicer lahko navadno zapišemo tudi s predvajalni- kom glasbe. Tudi ta zapiso- valnik je na voljo v prenosni različici, podpira obilico za- pisov, še posebej zmogljiv pa je pri snemanju v zapis DVD- Video. Ship Simulator 2008 Ker se poletje poslavlja, se verjetno marsikomu kolca po dopustovanju na morju, urejenih plažah in morskih pre- voznih sredstvih. Ship Simulator je raču- nalniška igra, ki simulira krmiljenje naj- različnejših plovil iz realnega sveta, med drugim motornih čolnov, jaht, vlačilcev, trajektov, policijskih plovil, tovornih la- dij, rotterdamskih vodnih taksijev in celo že zdavnaj potopljenega Titanika. Zato je odlična za obujanje poletnih morskih do- živetij. Igralec se mora kar najbolje znajti v raz- ličnih vremenskih razmerah in različnih pri- staniščih, kot so npr. Rotterdam, Hamburg, Septembra na Monitorjevi plošči Izpovedi nevarnega uma George Clooney je znan predvsem kot igralec v serijah in filmih, v Izpovedih ne- varnega uma pa se je preizkusil v vlogi režiserja. Nasprotno je scenarij za film napisal precej bolj prekaljeni Charlie Kaufman, v glavnih vlogah pa srečamo Sama Rockwella, k i je tud i p r ipo - vedovalec, Drew B a r r y m o r e , š e e n k r a t G e o r g a Clooneyja in Julio Roberts. Zveneča ime- na sicer navadno še niso razlog za čis- lanje filma, a tokrat si ga vendarle spla- ča ogledati. Chuck Barris je televizijski producent med publiko nadvse priljubljenih tv šo- vov Zmenkarije in Mladoporočenci, po- leg tega pa se v življenju ukvarja tudi z malo manj priljubljeno dejavnostjo. Kljub temu da igra dvojno igro, je na obeh igriščih uspešen, a se mu začne življenje zapletati. MONITORJEV DVD Monitor je na voljo v različici s prilože- nim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naročnikom. Za kakršnakoli vprašanja vam je na voljo naš naročniški oddelek — narocnine monitor. Cilj naloge je čim hitreje opraviti z naloženo misijo uporabnik lahko razvija tudi svoje , ki je sestavljena iz množice nalog. Nova različica je poleg tega prinesla tudi druge novosti, npr. Priložena različica je preizkusna in omogoča uporabo le omejenih možnosti. Tako imamo na voljo samo eno ladjo, rešilni čoln in pristaniš- če Cowes. Misija Ship Simulatorja 2008 Demo je realna reševalna akcija jahte, ki se odvija v slabem vremenu, v velikih valovih in se začne s klicem SOS. Veliko sreče pri reševanju! V tokratnem Monitor TV Tudi na tokratni Monitorjevi plošči predstavljamo novo epizodo Monitor TV, ki ponaza- rja nekaj najzanimivejših preizkusov izdelkov, ki smo jih nedavno opravili v Monitorjevem laboratoriju. Posebnost tokratne epizode je dosegljivost tudi v visoki ločljivosti 1080i , a to zmorejo predvajati samo računalniki z zmogljivo strojno opremo. Zato smo na ploščo uvr- stili še oddajo v standardni ločljivosti 720 x 480 pik , ki jo lahko predvajamo na vseh sodo- bnih računalnikih. Različici HD in podrobni predstavitvi njenih tehničnih značilnosti je po- svečen poseben članek v tokratnem Monitorju, mi pa si oglejmo vsebino najnovejše epizo- de Monitor TV. Grega Šimenc si je ogledal neoriginalne kartuše za brizgalne tiskalnike. Preučil je dva al- ternativna načina: polnjenje izpraznjenih originalnih kartuš z neoriginalnimi barvami, kar je predstavljeno tudi na Monitor TV, in zamenjavo celotnih originalnih kartuš z neoriginal- nimi. Na celotnem preizkusu smo analizirali tiskalnike vseh večjih izdelovalcev. Igor H a rb se j e p o ig r a l s pr v i m Samsungovim pametnim telefon na našem trgu, ki se imenuje BlackJack. Ne samo zara- di imena, temveč tudi zaradi polne tipkov- nice močno spominja na izdelke BlackBerry. Operacijsk i sistem, k i ga poganja, je Microsoftov, z aparatom dobimo dva akumu- latorja, podpira pa tudi HSDPA. Ali je res tako pameten, kot pravi korejski izdelovalec? In ker smo ravno v letu tajnega agenta Jamesa Bonda … Laborant Šimenc je predsta- vil tudi nadzorno kamero IP znamke Axis, ki premore kar 35-kratno povečavo, njen objek- tiv pa je vrtljiv v vse smeri. To pomeni, da je kakor nalašč za videonadzor na daljavo. Oglejte si, ali bi je bil vesel tudi 007. Sony Ericsson je izdelal posebno uro, ki se poveže z mobilnim telefonom in poleg prika- za časa omogoča tudi uporabo nekaterih zmogljivosti mobilnih telefonov. To je preizkusil Igor Harb. Novi novinar Monitor TV, David Klasinc, si je ogledal ponudbo izdelovalcev e-revij, ki omogočajo upravljanje revij v elektronskem zapisu ponavadi PDF podobno kot pri klasič- nem listanju. Arnold Marko, ki je tudi snemalec in producent Monitor TV, je na iskalniku Midomi pre- izkusil svoje pevske sposobnosti. Midomi namreč omogoča iskanje glasbe tako, da prepros- to odpojemo del skladbe. Pa je res tako uporaben, kot se sliši? Adobe ColdFusion 8 ColdFusion MX 8 je prva različica pro- gramske opreme za razvijalce sodobnih internetnih aplikacij, ki je nastala po Adobovem nakupu Macromedie, ki je pred tem razvijala izdelek. ColdFusion pomaga pri reševanju vsakodnevnih razvojnih izzi- vov in omogoča izdelavo večpredstavno bogatih aplikacij s tehnologijama Adobe Flex in AJAX. Poleg tega je tudi pripomo- ček pri uporabi podatkov v poslovnih oko- ljih, saj podpira Javo in. Omogoča delo z dokumenti PDF in obrazci ter so- deluje s strežnikom Microsoft Exchange, prek katerega lahko upravljamo elektron- sko pošto in koledarje. ColdFusion prina- ša tudi dodano vrednost v primerjavi z običajnim razvojnim orodjem, saj ga lah- ko uporabimo npr. Doslej smo ga snemali s kamerami DV v ločljivosti PAL, zdaj pa smo prešli na ka- mero, ki podpira snemanje v zapisu HDV z loč- ljivostjo 1080i Canon xh-g1. DV je za današnje računalnike razmeroma nezahteven format. Z ločljivostjo 720 × 756 pik v načinu PAL in t. »intraframe« stiskanjem torej je vsaka slika stisnjena zase po naših izkušnjah ni težav niti pri urejanju na kakem malo bolj zmogljivem AMDjevem Semperonu. Seveda če ne uporablja- mo zahtevnih učinkov, velikega števila prekri- tih stez ipd. No, pa pride tudi v naše loge dolgo opevani HDV, in vse se spremeni. Računalnik, ki je do zdaj brez težav rabil za obširno obdelavo videa gre za dvoprocesorski sistem Xeon s taktom 2,8 GHz in 2 GB pomnilnika , se zdi kar naen- krat podoben kakim »486kam«, ki so se nekoč davno trudile z obdelavo animacij. In progra- mi, ki so še do včeraj brez večjih napak in za- pletov rabili svojemu namenu Avid Liquid , se kar naenkrat »obešajo«, sesuvajo in na sploh postrežejo s kopico nenadejanih »posebnosti«, ki bi si jih vse prej kot želeli. Na koncu vzamemo še zvočno stezo in jo v urejevalniku zvoka popravimo izenačimo, stiskamo …. Prvi korak tudi pri HDV ni nakazoval večjih zapletov. Če vzamemo v zakup, da le redkoka- teri program pri zajemanju kaže tudi živo sli- ko, je način dela na moč podoben tistemu pri zapisu DV. Le da večina zajemalnikov ne pod- pira t. Za nadaljnje delo to pomeni nekoliko manjšo pregled- nost, saj je treba vedno znova pre- gledovati celoten posnetek, ki je lahko dolg tudi do 62 minut to pa je dolžina kaset MiniDV, ki se uporab- ljajo tudi za snemanje HDV. V drugem ko- raku se zaplete. Samo rezanje in prekrivanje sicer poteka dokaj nor- malno, več je le za- mika med operaci- jami in tudi pri pred- vajanju se kakšna sličica iz- gubi ali preskoči, a to niti ni tako hudo, da bi resno motilo. Se je pa zapletlo pri vsaki operaci- ji, ki je nekoliko bolj zahtevna od tega. Začnimo s prelivi, ki so poleg samih ostrih rezov neka- ko edini pogosto rabljen prehod med dvema ka- droma. Pri delu z DV prehodov ponavadi nis- mo najprej pustili obdelati, ker jih je bilo pov- sem brez težav mogoče predvajati v realnem času. Liquid različice 7, ki ga sicer uporablja- mo za montažo , je učinke, ki smo jih polagali na gradivo, tako ali tako brez večjih težav ob- delal v ozadju, medtem ko smo mi brez večjih težav lahko delali naprej. V HDV ni niti približ- no tako. Sistem tudi preprostih prelivov ni bil zmožen predvajati v realnem času, za obdela- vo le sekundo dolgega preliva pa je Liquid po- treboval več kot deset sekund, medtem ko je z istim učinkom DV opravil v manj kot sekun- di tako rekoč neopazno. Drugo so barvne ko- rekcije. Za osnovno barvno korekcijo pri, de- nimo, 5-sekundnem posnetku v DV potrebu- je program okrog 2 sekundi, za enak posne- tek v HDV pa minuto in 40 sekund! Na teko- če delo brez večjih čakanj smo torej lahko kar pozabili. Najprej zato, ker je Liquid iz nam neznanih razlogov nekoliko spremenil barvo celotni sliki, če smo čez položi- li zeleno pasico z napisi žal lahko to na tokrat- nem MonitorTV tudi dejansko vidite …. No, po spletnih forumih sodeč, je pojav znan tudi drugim in ga trenutno ne znajo razložiti niti pri Avidu pa čeprav se menda pojavlja celo na dragih sistemih Chrome. A šele, ko smo prek večine montaže želeli položiti logotip MonitorTV, smo se »predali«. Pa smo se raje odločili, da bomo ob- delavo učinkov pustili za tedaj, ko bomo video izvozili v končni izdelek. In ko smo to zares na- redili, bi bil čas obdelovanja spet po predvide- vanjih Liquida več kot 22 ur! Ker smo začeli iz- važati ponoči, smo upali, da bo naslednji dan vse skupaj nekako končano. A nismo imeli sre- če. Liquid je namreč po dobrih 9 urah kratko malo nehal izvažati, brez razloga in opozorila. Očitno celo program ni opazil, da njegov modul za izvoz že davno ničesar več ne počne. Pa smo ga prekinili in se zaradi časovne omejenosti od- ločili za krajše logotipe, ki se pokažejo in izgine- jo. Čas obdelave sekvence se je skrajšal na »le« uro in pol in pustili smo, da je program v miru vse obdelal. In se šele nato lotili izvoza videa. A tudi tu ni šlo brez zapletov. Izkazalo se je namreč, da je Liquid brez opozorila in razloga nehal tudi procesirati v montaži — kratko malo obstal je. Takrat je že resno kazalo, da MonitorTV tokrat sploh ne bo, ker bo zamudil konec redak- cije … Nato smo vendarle poizkusili še z drugi- mi zapisi. Najprej zapis 2VUY, ki ga Liquid upo- Kako je nastajal MonitorTV HD Občasno dosežemo v razvoju računalniških zmogljivosti točko, ko se zdi, da je povečevanje hitrosti, ločljivosti, velikosti pomnilnika in diskov že kar odvečno. In če to za večino namenov, za katere računalnike uporabljamo na splošno razen morda za igranje iger , še kar drži, pa je še vedno nekaj področij, na katerih je »napredek« še kako uporaben. A tudi pri aplikacijah, kot so npr. A videz lahko tudi vara. In smo namesto zapisa HDV 1080i torej 1440 × 1080 pik pri izvozu uporabili »polni« MPEG-2 HD torej smo izvozili video ločljivosti 1920 × 1080 pik. Četudi je izvoz namesto obljubljene ene ure trajal dobre tri, smo končni video vendarle dobi- li. No, ja … žal ne popolnoma. Ponavadi namreč zvok obdelamo v nadaljnjem procesu — izločimo ga iz videa, obdelamo in potem zamenjamo. V zapisu DV je zvok mogoče zelo enostavno zame- njati, medtem ko za MPEG-2 HD nismo našli re- šitve, ki ne bi zahtevala vnovičnega ure in ure trajajočega obdelovanja. Pa smo se spet »vdali« in vam postregli z zvočno nekoliko manj korek- tnim izdelkom... Pretvoriti torej v nekakšno različico MPEG- 4, kar smo počeli tudi do zdaj s posnetki PAL. Po trenutno dosegljivih informacijah bi bili najuspešnejši, če bi posnetek zakodirali s ko- dekom H. Zato smo izbrali enako rešitev, kot smo jo uporab- ljali pri ločljivosti PAL — kodek Xvid, ki podpira tudi ločljivosti HD. Pognali smo torej program AutoGK www. Konec dober, vse dobro, smo pomisli- li. Dokler nismo posnetka poskušali predva- jati tudi na manj zmogljivih računalnikih … Prenosnik s Core 2 Duo 2 GHz z njim sicer ni imel težav, isti prenosnik pa je pri delovanju na akumulator takrat se hitrost procesorja zniža na 1 GHz video predvajal neuporabno cukajo- če. Enako se je zgodilo tudi z nekaterimi dvo- jedrnimi AMDji, da o Pentiumu 4 2 GHz niti ne govorimo. Od starejših procesorjev se je lepo obnesel le prvi Intelov dvojedrnik Pentium EE 3,46 GHz. Rezultati so bili nekoliko bolj- ši, če smo za predvajanje uporabili VLC, ven- dar ne veliko… Glede na to smo se odločili poizkusiti še s kakim kodekom, a brez uspeha. Divx ki tudi podpira HD se je izkazal še nekoliko slabše tudi Pentium EE 3,46 mu ni bil več kos , med- tem ko nam Microsoftovega Media Encoderja 9, ki naj bi nam naredil video WMV, v tako krat- kem času ni uspelo pripraviti do delovanja. Na enem računalniku z Visto se je namreč obe- šal, na drugem pa kot končni rezultat »izplju- nil« video datoteko, ki je imela zapisan le zvoč- ni del … Ostajamo pri PAL Končni rezultat — na DVD smo zapekli tudi zmanjšano široko PAL različico posnetka …Tak je bil torej naš prehod v svet visoke ločljivosti. Seveda bomo v bližnji prihodnosti iskali načine, da bi bilo delo z videom HDV vsaj sprejemlji- vo, če že ne normalno. Možnosti je kar nekaj — od nadgradnje računalnika, uporabe »vmesnih« kodekov npr. AspectHD pa do strojnih dodat- kov za obdelavo videa HD npr. Canopus NX ali Matrox RT. In nenazadnje kodeka H. A o tem, kaj bomo odkrili, več v prihodnjih šte- vilkah. DV namreč stiska vsako sličico pose- bej — torej informacija o vsaki sličici zasede enako dolžino na traku ali v datoteki gre za t. Organizirane so v sklope po 15 sličic t. GOP ali Group of Pictures. I-sličica, druge pa so »izračunane« na podlagi te in vseh nadaljnjih do petnajste. Vse to pomeni, da je treba za »izračun« in obdelavo posamezne sličice veliko več proce- siranja, to pa se pozna že pri navadnem rezu, še posebej pa pri obdelavi. A stiskanje ni edi- no, ki potrebuje večjo procesorsko moč. Precej odločilen dejavnik je tudi ločljivost. DV PAL ima ločljivost 720 × 576 pik, tj. Barve sicer oba sistema zapisujeta po- dobno, po sistemu 4 : 2 : 0. To pomeni, da se izpušča polovica barvne informacije ob ohra- nitvi same ostrine. Človeško oko je namreč bistveno manj občutljivo za barvne podrobno- sti kot za ostrino. No, pri samem procesiranju in predvajanju se uporabljajo »polne« barve in to prenos podatkov v primerjavi s PAL poveča od 6- do 7-krat pri 1080i. Pri tem seveda ni upoštevano samo stiskanje, ki zahteva še dodatno moč. Glede na povedano, si lahko mislimo, da tudi najzmogljivejši računalniki PC le težko sle- dijo zahtevam pri urejanju videa HDV v realnem času. Je pa seveda razlika v podrobnostih in kakovosti slike HD tako privlačna, da bodo tako uporabniki kot ustvarjalci vedno bolj po- segali po cenovno ugodnem standardu HDV. To je seveda voda na mlin razvijalcem strojne opreme, ki bodo tudi v prihodnje z razlogom lahko tekmovali pri ustvarjanju vedno zmoglji- vejših in hitrejših rešitev. Ena črka, velik preskok » Ločljivost HD je drastično višja od tega kar smo bili vajeni dosedaj. OBIŠČITE NAS V SPLETU: WWW. SI Windows 98 Vladimir Djurdjič Sedaj ni več nobenega dvo- ma. Nova različica Microsof- tovih Oken se bo imenovala Windows 98 in bo zopet napol- nila sicer že prepolno blagajno izdelovalca. Zato ker novi raču- nalniki ne bodo mogli brez Oken 98, in nasprotno. Pa naj kdo še reče, da se zgodovina ne ponavlja. O okolju Microsoft Windows je bilo že toliko napisanega in pove- danega, kakor za noben drug računalniški program v vsej zgodovi- ni računalništva. Kot najpomembnejši izdelek trenutno najmočnejše- ga izdelovalca programske opreme je že lep čas v središču pozorno- sti milijonov uporabnikov v vseh državah sveta. Zato se ni treba ču- diti, da s približevanjem izida nove različice raste tudi temperatura v vseh računalniških krogih. Fragmentirane podrobnosti in špekula- cije o novi različici Oken prihajajo iz Redmonda že od začetka leta, Windows 98 pa so sredi poletja tudi uradno začeli preskušati in pra- vijo, da bo preskušanje zopet potolklo vse rekorde. Ne bi se čudil, če bi tudi vi v naslednjih mesecih dobili eno od sedanjih ali prihodnjih preskusnih različic. Nomai bere, piše in briše Vladimir Djurdjič Bilo je le vprašanje časa. Po enotah CD-ROM in CD-R CD Recordable, za- pisljiv so sedaj na vrsti enote CD-RW CD Rewritable, izbrisljiv. To pomeni, da na plošče s premerom 12 cm lah- ko podatke zapisujemo, jih z njih be- remo, po potrebi pa tudi brišemo. Na prvi pogled enote CD-RW torej zmorejo isto, kar so že pred leti počeli magnetno-optični diski, še pre- cej pred tem pa magnetni diski in številne druge naprave z magnet- nim zapisom, med drugim tudi čedalje bolj priljubljeni izmenljivi di- ski SyQuest, Iomega. A že nekoliko natančnejši ogled tehničnih last- nosti in načina delovanja pokaže, da je razlik kar precej. Mnogi menijo, da so enote CD-RW zadnja stopnja v razvoju enot CD-ROM, kakršne poznamo danes, in hkrati pred- hodnik enot DVD-ROM in DVD-RAM, ki bodo menda postale najbolj priljubljen nosilec v začetku naslednjega tisočlet- ja. Razlog za nastanek enot CD-RW lah- ko poiščemo v neizmerni priljubljenosti in razširjenosti plošč CD-ROM, ki po številu zlahka prekašajo vse druge iz- menljive medije, razen morda disket, ki pa vsekakor ne sodijo v isto ka- tegorijo Digitel dobil krila GSM Luka Dekleva Vodstvo družbe Digitel, ki je kandidat za opravIjanje storitev mobil- ne tehnologije GSM v Sloveniji, se pospešeno pripravlja za vstop na trg mobilne tehnologije. Po delni odločbi ustavnega sodišča RS, ki je preso- jalo o 67. Direktor družbe, Franc Čimžar, je poudaril, da je odločba ustav- nega sodišča prvi in najpomembnejši korak na poti k jasnemu cilju podjetja - postati majhen, a tržno zanimiv izvajalec mobilnih tehno- logij, s poudarkom na uskladitvi storitev GSM uporabnikom, ki potu- jejo v ZDA, in nasprotno. Digitel bo najprej postavil celično jedro si- stema GSM, saj naj bi z vstopom na trg sredi prihodnjega leta zdru- ževali 45 tujih omrežij po svetu, tudi v ZDA. To naj bi bila tudi ena od prednosti pred konkurenčnimi podjetji, vodstvo družbe pa ocenjuje, da bi se morala osnovna naložba, 60 milijonov ameriških dolarjev, po- vrniti v 15 letih. Član uprave družbe, Boris Milevoj, je še poudaril, da bi morali, če bi hoteli poslovati z minimalnim dobičkom, pridobiti 45. Ocenjujejo da bo v Sloveniji na prelomu tisočletja 200. SEPTEMBER 1997 ZDRUŽLJIVE KARTUŠE Tiskalniki so poceni, kartuše z barvilom pa drage, to nam je jasno že kar nekaj let. Prav tako vemo , da so na trgu prav toliko časa na voljo tudi alternative. Preizkusili bomo nekaj modelov brizgalnikov različnih blagovnih znamk in jim namesto originalnih barvil ponudili združ- ljiva, pa tudi tista, ki jih v kartuše nabrizgamo sami. Pogledali bomo, ali je zaradi rabe neo- riginalnih izdelkov kakovost odtisa kaj slabša, kako je z obstojnostjo takih izdelkov, seveda pa bomo popisali tudi to, koliko so taki odti- si cenejši. LCD TELEVIZIJE Ste se v zadnjem času kaj sprehodili po tr- govinah z domačo elektroniko? Stare katodne televizije po možnosti s ploskim zaslonom so nadomestili modeli LCD. Modelov je veliko, kon- kurenca huda, ponudba pa hkrati zelo enolična — večinoma si lahko ogledujemo razstavljene modele z diagonalo 32 palcev, le redko se kje bohoti tudi 37- ali 40-model. Prečesali bomo slovenski trg in preizkusili vse, kar je na tem področju mogoče preizkusiti. SPLETNI PROTIVIRUSNIKI Zaščita pred virusi je posel, na to kaže ved- no več podjetij, ki se ukvarjajo z njim, tudi pri nas. Kljub temu pa večina večjih ponudnikov take programske opreme ponuja tudi brezplač- ne spletne različice protivirusnih pregledovalni- kov. Ogledali si bomo in preizkusili, koliko zmo- rejo in ali jim gre zaupati. Modeli PowerShot G9, SX100 IS, A650 IS in A720 IS imajo tipala z ločljivostjo od 8 do 12,1 milijona pik in 6- ali 10-kratno optično pove- čavo. Ločljivost aparata IXUS 960 IS je 12,1 milijo- na pik, modela 860 IS pa 8. Oba premoreta 3,7- oz. Ima dva procesorja DIGIC III in tri- palčni zaslon. Citrix s tem krepi svoj portfelj rešitev za dostop do apli- kacij na različne načine, v virtualnem in ter- minalskem okolju. Citrix bo tudi v prihodnje ponujal in razvijal virtualizacijske izdelke, ki temeljijo na odprtokodnem sistemu Xen, hkra- ti pa jih bo tesneje povezoval s svojimi orod- ji. Tudi vnaprej nameravajo razvijati rešitve za strežnike, več pa nameravajo vlagati v raz- voj in trženje izdelkov za de- lovne postaje. Za XenSource so po trditvah podjetja odšte- li 107 milijonov dolarjev, novi izdelki pa naj bi bili ključni za rast družbe v naslednjih letih, ki se hoče zavihteti v rang 5 milijard letnega prometa. Zanimivo, da v Citrixu javno oznanjajo, da je prevzem XenSource opravljen tudi z odobravanjem Microsofta, ki je med dru- gim sam pred časom sklenil dogovor o sodelo- vanju s XenSource. Sony Ericsson se je za ta korak odločil na podlagi nedavne raziskave, ki je po- kazala, da si želi 50 odstotkov uporab- nikov na svojih mobilnih telefonih aplikacijo GPS. Podpira pomni ln iške kar t ice Memory Stick Micro, na računalnik ga priključimo prek vmesnika USB, operacij- ski sistem je Symbian 9. Ker obenem niso delovali tudi strežni- ki, v katerih so forum uporabnikov in druge s skypom povezane stra- ni, je bilo sprva kar težko priti do kakršnegakoli pojasnila. Prve špeku- lacije so govorile celo o sesutju celotnega sistema, oziroma da naj bi bil Skype žrtev kibernapada. No, Estonci so se s skopim pojasnilom oglasi- li dan kasneje. Šlo naj bi za napako v algoritmu v Skypovem spletnem vmesniku, na mestu, ki nadzoruje povezavo med posameznimi odjemal- ci in omrežjem. Zato je bil onemogočen vpis, prenose iz njihovih strež- nikov pa naj bi blokirali sami. Sprva so zagotavljali, da bodo napako odpravili v 24 urah, a so ta rok zdaj popravili na bolj neoprijemljivi »čim prej«. Skype je že ves čas svojega delovanja tarča kritik zaradi svojstvene- ga protokola, na katerem je zasnovan, namesto na katerem od standard- nih, kot so H. Kritiki obtožujejo av- torje, da s tem dolgoročno onemogočajo konkurenco. Skype ima zdaj že okrog 220 milijonov uporabnikov, ti pa za nekatere storitve, denimo Skypeout, tudi plačujejo. Cena odhod- nih kl icev med gostovanjem v državah EU bo 58,8 centa na minuto, kar je ravno zgornja do- voljena meja 49 centov brez DDV , za dohod- ne pa bo treba odšteti 28,8 centa 24 centov brez DDV. Na novo evrotarifo se je treba predhod- no naročiti v skladu z navodili operaterja. Uredba EU bo veljala v naslednjih treh letih. Cene odhodnih klicev so lahko v pr- vem letu največ 49 centov brez DDV na minuto, v drugem 46 in v tretjem 43, pri dohodnih klicih pa 24, 22 in 19 centov na minuto. Operaterja pričakujeta, da bo del izpa- da dohodka zaradi nižjih cen pokril večji promet. Cene so povprečno od 20 do 30 odstotkov nižje od sedanjih. Mere telefona so 106 x 55 x 17 mm, tehta pa 124 gramov. Vgrajeni program GPS uporablja regionalne zemlje- vide Tele Atlas, uporabni- ka pa vodi do cilja prek jasnih glasovnih navo- dil skupaj s premikajo- čim se zemljevidom in ikonami za prikaz smeri. Uporabniki lahko po enem letu enostavno razširijo storitev ali pa ku- pijo dodatne zemljevide. Novi tiskalnik Stylus C120 zmore tako ti- skati 25 strani na minuto v privzetem načinu in kar 37 strani na minuto v hitrem načinu, omogoča pa tudi posebno »tiho« tiskanje, ki si- cer nekoliko zmanjša hitrost, a tudi hrup. V ZDA bo naprodaj po 90 dolarjev. Najzmogljivejša novost je mo- del Stylus CX9400, ki ima po- leg vsega naštetega hitrost ti- skanja 32 strani na minuto, sa- modejni podajalnik papirja in pod- poro prejemanju in pošiljanju tele- faksov. Ta model stane v ZDA 150 dolarjev. Partnerja razvija- ta sistem, s katerim bo mogoče varnostne pro- grame izvajati neposredno na procesorju oziro- ma brez potrebe po uporabi operacijskega siste- ma. Projekt Hood, kot se imenuje skupno sode- lovanje med družbama, temelji na Intelovi vir- tualizacijski tehnologiji, ki jo izdelovalec pro- cesorjev že vgrajuje v svoje izdelke. Ob pomo- či le-te bo mogoče izvajati programe neposred- no na procesorju in vzporedno z operacijskimi sistemi, kot so Windows, Linux in drugi. Nove tehnologije so namenjene pretežno poslovnim okoljem, tako strežnikom kot delovnim posta- jam, pozneje pa pridejo na vrsto še računalni- ki za rabo doma. Intel bo, kot kaže, tehnologi- jo uporabil tudi za druge izdelke, kot so orod- ja Trusted Platform Module in orodja za nadzor delovanja računalnikov, ki jih bodo prav tako preselili na to raven. Projekt Hood je še v zgod- nji razvojni fazi, rezultate pa lahko pričakuje- mo šele naslednje leto. UltraSPARC T2 je obenem prvi strežniški pro- cesor, ki se lahko pohvali z osmimi jedri, vsa- ko jedro pa lahko vzporedno poganja do osem procesnih niti. Skupno lahko tako en procesor poganja do 64 niti, vsaka pa lahko teoretično uporablja svoj operacijski sistem. Arhitekturo za procesor, ki je sicer nastajal pod delovnim imenom Niagara 2, bo Sun obenem objavil brezplačno pod odprtokodno licenco, od česar si obetajo širšo podporo procesorski arhitektu- ri, ki je bila doslej bolj ali manj zgolj v dome- ni družbe Sun. UltraSPARC T2 sodi med energijsko najbolj varčne procesorje. To še posebej velja, če meri- mo porabo na posamezno procesno nit, pri če- mer mu ni para. Tu novinec porabi okrog 2 vata na nit, to pa naj bi bilo okrog desetina tistega, Razpis za prodajo Telekoma pred vrati Direktor direktorata za elektronske ko- munikacije na ministrstvu za gospodar- stvo Matjaž Janša je sporočil, da naj bi bil javni razpis za prodajo Telekoma Slovenije objavljen 24. Vsebina razpisa za prodajo državnega deleža v enem izmed zadnjih državnih te- lekomov v Evropi naj bi bila že dokončno usklajena, sicer pa je možen tudi do teden dni dolg zamik. Razpis bo predvideval tri možnosti pro- daje: prodajo celotnega deleža hkrati, pro- dajo dela družbe s triletnim zamikom ali kombinacijo navzkrižnega lastništva. Sredi septembra naj bi se končala ce- nitev družbe, ki bo po Janševih pričakova- njih podala nižjo vrednost od cene na bor- zi, rok za oddajo ponudb pa bo predvido- ma 8. Prvi krog izbora se tako utegne končati novembra, ko bodo tudi znani ponudniki, z najugodnejšimi med njimi pa se bodo za- tem začela pogajanja, predvsem o ceni. Janša ne izključuje možnosti, da bi jim uspelo ponudnika izbrati še pred kon- cem leta. Trenutno naj bi se za Telekom Slovenije zanimalo od 10 do 15 ponud- nikov. Sun predvideva, da bodo novi procesor uporabljali tudi drugi izdelovalci v strežni- kih, pomnilniških sistemih in omrežni aktivni opre- mi. Ne izključujejo tudi možnosti rabe v manj- ših napravah, kot so ti- skalniki, in celo na po- dročju zabavne elektronike. Novi procesor podpira operacijski sistem Solaris, na voljo pa je tudi Linux. Sun bo začel novi pro- cesor prodajati še v tem četrtletju za manj kot 1000 dolarjev. Do konca leta naj bi bili na voljo različice, ki bodo zasnovane na podlagi odpr- tokodne arhitekture. Leta 2003 je vložilo tožbo proti IBM v vredno- sti milijardo dolarjev, češ da je njihovo tehnologijo pretihotapil v nekatere komponente Unixa in Linuxa. Potem so vložili tožbo še proti Novellu in drugim pod- jetjem , ki naj bi si po krivem la- stil pravice do Unixa. A sodišče se je postavilo na stran Novella, po vsej verjetnosti pa bo SCO kmalu klonil tudi v drugih prime- rih, predvsem proti IBM, od ka- terega so med drugim zahteva- li, naj neha prodajati operacijski sistem AIX. UMG bo glasbo prodajal v po- skusnem obdobju od 21. Sony BMG in Warner se zaen- krat še nista odločila za ponud- bo nezaščitene glasbe, ki bi jo bilo mogoče neomejeno proda- jati na vseh predvajalnikih. Namesto zaslona naj bi rabil kar tv sprejemnik, podrobnosti o iz- biri programske opreme pa za- enkrat še niso znane, vendar se Microsoft gotovo ne bo zlahka odpovedal 800 milijonom pre- bivalcev kitajskega podeželja. Podobno strategijo je ubral tudi Dell, vendar njegove rešitve sta- nejo med 223 in 515 dolarji, kar je glede na povprečni letni do- hodek na kitajskem podeželju, ki ne presega 500 dolarjev, od- ločno predrago. Specifikacija Server System Infrastructure SSI določa celoten referenč- ni model, skupaj s podatki, kot so velikost osnovne plošče, tip in položaj priključkov in drugo, kar lahko prispeva k združljivo- sti sistemov različnih izdeloval- cev. Vprašanje je, kako se bodo na pobudo odzvali izdeloval- ci strežnikov, ki vsi po vrsti go- jijo lastne standarde. Trenutno je na svetu 17 različnih standar- dov za strežniške rezine. Prihajajoča različica izkorišča novosti nedavno predstavlje- nega procesorja Power6, pred- vsem napredno varčevanje z energijo in virtualizacijske teh- nologije, delovala pa bo tudi v sistemih s procesorji Power4, PowerPC 970 in Power5. Poglavitne novosti AIX 6 naj- demo na področju virtualizaci- je Workload Partitions , var- nosti, upravljanja in zagotavlja- nja nepretrganega delovanja. Tehnologija Live Application Mobility omogoča prenašanje delujočih particij med strežniki, ne da bi bilo treba znova zagna- ti aplikacijo. Pomembna novost je funkcija AutoDetect, ki zna samodejno prilagoditi de- lovanje gonilnikov v odvisnosti od trenutno uporabljenih programov. To pride še posebej prav pri preklapljanju med različnimi progra- mi. Nove kartice so že optimizirane za delo v okolju Windows Vista, podpirajo pa vmesnike DirectX 10 in OpenGL 2. Naprodaj bodo od septembra. Fujitsu LifeBook U810 sicer temelji na podobni platformi kot računalniki UMPC enak je, denimo, procesor, Intel A110 s taktom 800 MHz , vendar ima vgrajeno tipkov- nico, vrtljivi zaslon, občutljiv za dotik, pa lahko uporabljamo tako kot pri podobnih, a večjih ta- bličnih računalnikih. Mini prenosnik tehta ko- maj 680 gramov in meri 17 x 13 x 2,6 do 3,2 cm odvisno od vrste akumulatorja , vendar kljub temu premore 1 GB RAM, 40 GB disk, uporab- lja pa okolje Windows XP. Zaslon ima diagona- lo 5,6 palca in ločljivost 1024 x 600 pik, ob tem pa vgrajeni akumulator po navedbah izdeloval- ca omogoča kar do 5,5 ur delovanja. Od drugih sestavnih delov velja omeniti dve reži za pomnilniške kartice Compact Flash in SD, vgrajeni bralnik prstnih odtisov, kame- ro VGA, vmesnika Wi-Fi 802. Ob pomoči zunanjega prilagojevalnika na kablu lahko na računalnik priključimo še na- vadni monitor in ethernetni priključek, zara- di majhnih mer pa je vgrajen le en vmesnik USB. Pozneje nameravajo predstaviti še nekoli- ko bolje opremljeni model, v katerega bo vgra- jen tudi vmesnik HSDPA. Fujitsu LifeBook U810 bo naprodaj po vsem svetu, vendar pod nekoli- ko različnimi imeni. V Evropi ga bodo najbrž tr- žili pod blagovno znamko Fujitsu-Siemens, stal pa naj bi približno toliko kot v Ameriki; tam je treba zanj odšteti dolar manj kot tisočak. Program sestavljajo predavanja in de- lavnice, predstavitve nekaterih vodilnih svetovnih in slovenskih podjetij s podro- čja informatike, potekal pa bo tudi pomur- ski informacijski forum, na katerem bodo lokalna podjetja predstavila lastne rešitve na področju IKT tehnologij. V Murski Soboti bo na ogled muzej ra- čunalništva, poskrbljeno pa bo tudi za za- bavo. FRiSK 2007 bo glede na svojo pro- gramsko pestrost prvi tovrstni dogodek v severovzhodnem delu Slovenije, ki ga bo otvoril minister dr. Mac in dodal še nekaj manjših posodobitev svoje ponudbe. Računalniki iMac so doživeli prvo večjo pre- novo od zadnje predstavitve nove oblike leta 2004. Podobno kot Applovi izdelki za poslovno rabo jih sestavlja aluminijasto ohišje, prednji sloj pa je steklen. Oblika je sicer podobna prejš- nji, le da je tanjša, zaslon je svetleč, po pričako- vanjih pa je izpadel model s 17-palčnim zaslo- nom. Računalnike poganja procesor Intel Core 2 Duo in imajo 1 GB pomnilnika do 4 GB. Vsi modeli podpirajo brezžični internet po standar- du 802. Podjetje, ki že do zdaj ni merilo na najnižji razred, bo namreč v prihodnje še utrdilo svoja prizadevanja, da svoje bla- govne znamke utrdi predvsem v višjih ce- novnih razredih, medtem ko se po njiho- vih besedah ne nameravajo spustiti v boj z izdelovalci izdelkov v najnižjem razre- du, kjer so količine sicer največje, a do- bički zaradi velikega števila izdelovalcev zelo majhni. Največ novosti je pri projektorjih. Prenovili so celotno ponudbo projektor- jev, izstopa pa predvsem en model, NP60. Odlikuje ga nizka teža tehta le 1,6 kg , obenem pa ima za ta velikostni razred za- vidljive tehnične značilnosti. Ločljivost, 1024 × 768, je sicer standardna, a je to najlažji projektor s svetilnostjo 3000 lum- nov. NEC je predstavil tudi obsežno paleto javnih zaslonov, tako plazemskih kot LCD. Nova družina zaslonov LCD, Multeos, za razliko od večine javnih zaslonov sicer ni namenjena prikazu statičnih podatkov, temveč videu, se pa kljub temu lahko po- hvalijo s tehničnimi značilnostmi, ki jih postavljajo nad običajne televizorje LCD. NEC ima v Evropi na trgu javnih zaslo- nov 13,1-odstotni delež, prevladuje pa pri javnih zaslonih LCD, kjer je njihov tržni de- lež več kot četrtina 26,2 %. Najbolj so na- predovali pri projektorjih, kjer so bili leta 2006 že drugi med izdelovalci, njihov tržni delež pa je 8,8 %. Pri monitorjih in zaslo- nih za poslovno rabo so v Evropi s plazem- skimi zasloni na drugem mestu, z LCD pa na tretjem, v prav vseh razredih, kjer na- stopajo, pa se v svetovnem merilu uvršča- jo med vodilne tri izdelovalce. Tipke so podobne tipkam na tipkovnici MacBookov, ki jo povsem posnema kompaktna, brezžična iz- vedba. Po daljšem času je bila deležna prenove tudi plačljiva spletna storitev. Mac, ki zdaj ponuja 10 GB prostora, lastne domene pri objavi splet- nih strani z iWeb in nekaj izboljšav vmesnika za delo z elektronsko pošto. Storitev še vedno stane 100 dolarjev na leto. V ta namen so razvili in predstavili tudi povsem nove no- silce s premerom 8 cm, na katere je moč spravi- ti do eno uro posnetkov v polni ločljivosti 1920 x 1080 pik ali dve uri v srednji ločljivosti 1440 x 1080 pik. Novosti sta pravzaprav dve — mo- del DZ-BD70 ima enoto, ki zna zapisovati na no- silce BD in DVD, v DZ-BD7H pa je poleg tega vgrajen še 30 GB disk, na katerega lahko ne- posredno snemamo posnetke in jih po po- trebi prenesemo na optični nosilec. Disk za- dostuje za okrog 4 ure posnetkov v visoki ločljivosti. Video kamera lahko deluje tudi kot digitalni fotoaparat z ločljivostjo 4,3 mi- lijona pik. Vgrajen je vmesnik HDMI, s kate- rim je mogoče kamero neposredno priklju- čiti na ustrezno opremljen televizor. Obe ka- meri bosta v redni prodaji oktobra, v ZDA pa naj bi stali 1300 oziroma 1500 dolarjev. Novinec sodi med kamkorderje, ki jih držimo po- konci, tehta pa komaj 285 gramov in meri 5,2 x 8,7 x 11 cm. Po tehnični plati je do- mala enak modelu, predstavljenemu ne- kaj dni prej, kar pomeni, da imajo video posnetki ločljivost 1920 x 1080 pik, vgrajen je 10x optični zum, podatke pa hrani na karticah SD in SDHC. V tekmo malih, a zmogljivih HD video ka- mer se je vmešal tudi Canon, ki je predstavil model HG10, za katerega trdijo, da je najmanj- ši na svetu z vgrajenim diskom velikosti 40 GB. Ta zadostuje za okrog 5,5 ur video posnetkov v najvišji ločljivosti, posnetih v zapisu AVCHD. V ZDA bo naprodaj oktobra po 1300 dolarjev. Zaradi zelo dobre prodaje v zadnjem četrtletju, ki je za 22 % pre- segla tisto iz enakega obdobja 2006, so v druž- bi IDC že popravili napoved za celotno leto, ki bo po vsej verjetnosti za izdelovalce precej bolj- še od napovedi. Eden izmed poglavitnih razlogov za pove- čano povpraševanje so novi modeli fotoapara- tov, zaradi katerih so se številni kupci odloči- li za zamenjavo starejših modelov. Pomembno vlogo imajo tudi vse nižje cene, ki so posledica ostre konkurence na vseh segmentih digital- nih fotoaparatov. Po številu prodanih fotoaparatov ostaja vo- dilni Canon, ki obvladuje okrog 26 % celotnega trga. Drugi je Sony, ki je dosegel v zadnjem če- trtletju 18 % celotne prodaje, tretji pa je Kodak s skupno 12 %. Slednji je edini med vodilnimi, ki mu prodaja upada, v zadnjem obdobju celo za 15 %. Najsvetlejša zvezda v zadnjem četr- tletju pa je nedvomno Samsung, ki je v rekord- nem času dosegel četrto mesto s skupno 11 % trga torej je zelo blizu tretjemu , pri tem pa pometel z Nikonom, Olympusom, Panasonicom, Pentaxom in drugimi. NEC in Hitachi sta zato razvila poseben sistem hlajenja za diske, ki uporablja vodo kot medij za odvajanje toplote. Izdelovalca sta na svoj izdelek zelo ponosna, saj deluje sko- raj neslišno manj kot 25 dB in precej manj obremenjuje okolje kakor drugi hladilni siste- mi. Hladilnik bodo sprva uporabljali v AV de- lovnih postajah in sistemih za profesionalno rabo. Po nekaterih informacijah naj bi NEC po- zneje vodno hlajenje za diske uporabil tudi v nekaterih osebnih računalnikih. Kljub temu ni moč prezreti izjemnega raz- cveta Wikipedije, ki je s pomočjo milijonov uporabnikov, ki jo prebirajo in hkrati tudi do- polnjujejo, postala največja in najhitreje rasto- ča enciklopedija na svetu. Zdaj pa so ti uporabniki sklenili »napasti« zagovornike klasičnih enciklopedij, ki nasta- jajo v zaprtem krogu, in zbrali obsežen sez- nam napak iz Britannice, ki jo skeptiki veči- noma uporabljajo za argumentiranje napak v Wikipediji. Predstavniki EU trdijo, da je Intel v preteklem obdobju svo- je procesorje prodajal pod tržno ceno ali z zelo velikimi rabati, da bi onemogočil tekmeca, družbo AMD. EU ima menda celo doka- ze, da je Intel izdelovalcem ra- čunalnikov plačeval, da bi za- mudili ali povsem preklicali ob- javo računalnikov z AMDjevo tehnologijo. Intel obtožbe za- nika, v desetih tednih pa mora pripraviti svojo obrambo. Če bi mu dokazali očitano ravnanje, lahko pričakuje kazen v višini več sto milijonov evrov. Višje hitrosti namreč niso vedno najboljša izbira, saj zahtevajo dražjo in bolj potratno opremo. Nova Xeona X5365 in L5335 imata štiri procesorska jedra, name- njena pa sta diametralno raz- ličnim strežnikom. Xeon X5365 sodi v kategorijo izdelkov za naj- zmogljivejše strežnike in delo- vne postaje, procesorski takt pa so v Intelu povečali na 3 GHz. Tak Xeon porabi pri delovanju 120 vatov, medtem ko se nje- gov sorodnik L5335 zadovo- lji s komaj 50 vati. Zaradi varče- vanja z energijo ta model deluje pri taktu 2 GHz. Po poročanju avstralskega ITNews je bilo že januarja med diski za namizne računalni- ke kar dve tretjini diskov SATA, med diski za prenosnike 44 %, delež diskov z vmesniki IDE pa se zmanjšuje tudi v podjetjih. Po mnenju strokovnjakov je Packard Bell, ki je trenutno tret- ji največji izdelovalec osebnih računalnikov v Evropi, vreden okrog 580 milijonov evrov. Lenovo se je v zgodovino zapi- sal z nakupom IBMovega od- delka osebnih računalnikov leta 2005. Pozoren bralec nas je brž popravil, da imata programa FastStone Image Viewer in XnView tudi prenosno različico. Bralcem se za netočno naved- bo opravičujemo. Prehod nazaj na PSTN Apek je že 8. Agencija za pošto in elektronske komu- nikacije je izdala tudi obvestilo uporabni- kom o možnosti prehoda nazaj na priklju- ček PSTN, za katerega se plačuje cenej- ša naročnina. Urad za varstvo konkurence naj bi do konca letošnjega leta izdal dokončno od- ločbo o upravičenosti nekdanje poveza- ve pri prodaji ADSL in ISDN, s katero je Telekom po nekaterih ocenah zaslužil 25 milijonov evrov. STRAN 77 STRAN 26 STRAN 28 onudba je namenjena predvsem zaseb- nim uporabnikom omrežja Amis, pri- ključenim prek tehnologije ADSL ali ADSL2+. Dostop je mogoč povsod tam, kjer ima Amis svojo t. Od tega je sicer odvisna tudi cena same storitve paketi prek Telekoma so nekaj dražji , ki je na voljo zgolj v paketu z in- ternetom ali v t. A dovolj o tehnikalijah, oglejmo si storitev v praksi. Naročnik prejme »sprejemnik« oz. Kot je pri sistemu IPTV že v navadi, moramo za morebitne dodatne tele- vizorje v gospodinjstvu dokupiti svoje napra- ve STB — pri Amisu nas bo vsaka dodatna sta- la celih 180 evrov. Resda gre za precej zmog- ljivo in napredno škatlo npr. Sicer pa gre vsaj na videz za povsem enako napra- vo, ki jo prejmejo novi naročniki konkurenč- ne SiolTV. Podobnosti s SiolTV pa tu še ni konec. Že ob vklopu nas preseneti uporabniški vmesnik, ki je z izjemo barve sheme praktično enak prvot- nemu vmesniku SiolTV. To niti ni nujno slabo, saj je bil stari vmesnik SiolTV še pred uvedbo videa na zahtevo in možnosti snemanja prav- zaprav zelo dober — hiter, pregleden in dovolj informativen. To zatorej velja tudi za vmesnik pri AmisTV, ki se lahko pohvali z možnostjo urejanja pro- gramov po skupinah, zaklepanja programov itd. Koristen je tudi si- stem EPG oz. Programska shema se s točno 50 programi zdi morda nekoliko skromna, pa vendarle zajema več- ino, če že ne kar vseh pogosto gle- danih programov. V Amisu pravijo, da bodo shemo po potrebi še raz- širili. A bolj kot število programov razočara sama vsebina — vsi pro- grami, ki so na voljo, so doseglji- vi tudi prek SiolTV. Amis celo pri- znava, da »programe« zgolj »ku- pujejo« pri že omenjenem konku- renčnem ponudniku, kar pomeni, da so omejeni s programi v njiho- vi programski shemi. To je druga- če kot npr. T-2, ki programe spreje- ma iz satelitov z lastnimi antena- Na Amis televiziji nič novega Kdor čaka, dočaka. Trenutno najmlajša televizija IP, četrta na našem trgu, je s komercialnim imenom AmisTV na moč podobna že videnim rešitvam drugih ponudnikov. Grega Šimenc P A D S L Instant Internet Mobilno omrežje HSDPA je dejansko širokopasovno. Seveda le, če ste »pokriti« s signalom … AMISTV Kaj: Internetna televizija IPTV ponudnika Amis. Preprost uporabniški vmesnik, podpira MPEG-4. Okrnjena programska shema, ni naprednih storitev. » Vmesnik AmisTV levo je na moč podoben, če že ne enak tistemu pri konkurenčni SiolTV desno. » Programska shema se zdi precej skromna. Na sliki primerjava med ponudbo glasbenih programov SiolTV levo in AmisTV desno. PREIZKUSI mi in sprejemniki, zaradi česar je njihova pro- gramska shema bolj pestra več kot 130 progra- mov in raznolika. Pomudimo se še pri dodatnih storitvah. Teh pravzaprav ni, saj smo pogrešali tako sto- ritev video na zahtevo VoD kot tudi možnost omrežnega snemanja. V Amisu so nam v zve- zi s tem zatrdili, da te storitve že načrtujejo in da naj bi luč sveta ugledale še pred koncem koledarskega leta. Tako pa je televizija Amis IP danes zgolj še ena nič kaj izstopajoča igral- ka na tem področju pri nas. A pustimo se pre- senetiti. Spomnimo se, da je prednost VDSL2 v tem, da ima »daljši domet«, nekako tako kot ADSL2+, ki ga uporabljajo vsi drugi operaterji xDSL pri nas. Matjaž Klančar VDSL : VDSL2 » Sprejemnik STB je enak tistemu, ki ga v za- dnjem času ponuja Siol. AMISTV Directory Opus 9 Datotečni urejevalnik Directory Opus je na trgu nič manj kot sedemnajst let. V osnovi je bil razvit za računalnike Amiga. Jernej Pečjak pus je, na kratko rečeno, Raziskovalec na steroidih. Za začetnika ima prvi hip sko- raj preveč možnosti, tako v uporabnosti kot tudi nastavljivosti. Vse menuje, orod- ne vrstice, videz oken, bližnjice ipd. Iz orodnih vrstic lahko naredimo trakove in jih izdvojimo iz oken ter namestimo na na- mizje. Ti lahko odpirajo datoteke ali kar cele mape in poganjajo skripte, saj ima Opus svoj skriptni jezik. Za datoteke ZIP in RAR ni tre- ba skrbeti, saj jih Opus prikaže kot navadne mape, katerim lahko dodajamo, brišemo ali od- premo vsebino. Vgrajen je odjemalec FTP, z dodatno licen- co je uporaben tudi za varne prenose. Posebna možnost je neposreden prenos datotek med dvema strežnikoma. Opus omogoča tudi pre- imenovanje datotek in z lahkoto nadomesti namenski program. Poleg klasičnega preime- novanja omogoča uporabo Regexp formul, za- dnja različica pa dodaja še izvajanje skript v enem od podprtih jezikov VBScript, Perl. Če želimo slike povečati, pomanjšati, spremeniti zapis ali rotirati, lahko tudi to na hitro nare- dimo z Opusom. Vse nastavitve so po novem zapisane v da- toteki XML in shranjene na disku, ne več v regi- stru. To prinaša še eno novosti: izvoz Opusa na ključek USB. Pri izvozu se presnamejo tako pro- gram kot tudi licenca in vse nastavitve. Ključek vtaknemo v drug računalnik in zaženemo Opus. S tem imamo vse nastavitve, kot smo jih shrani- li. In, kar je najbolje, v gostujoči računalnik se ne presname nič, ko iztaknemo ključek, Opusa ni več. Edina slabost je, da je treba vsak izvoz na ključek plačati 10 dolarjev. Operacijski sistemi: Windows 2000-Vista. Možnosti, stabilnost, nizka cena, odjemalec FTP, zmogljivo iskanje. Dodatno plačevanje za varni prenos FTP, v ceno ni vštet niti en izvoz na ključek USB. Operacijski sistem: Symbian OS, Series 60 3. Pomnilnik: 128 MB RAM. Ločljivost zaslona: Zunanji: 240 × 320 pik, notranji: 800 × 352 pik. Lokalne komunikacije: Bluetooth 2. Odzivnost Uporabnost Splošni vtis Izdeluje: Nokia, www. Cena: 805 EUR, 558,99 EUR ob podpisu dveletne pogodbe z Mobitelom, 500 EUR ob podpisu dve- letne pogodbe s Si. Odzivnost, povezljivost, možnost uporabe pro- gramov S60. Komunikator iz Zvezdnih stez Nokiini Communicatorji so bili zmeraj znani kot zanesljivi in varni mobilni telefoni, saj so uporabljali zgolj preverjene mobilne tehnologije torej ne najnovejših in bili zaradi svoje velikosti in teže v skrajni sili uporabni tudi kot orožje ;. Nokia E90 je precej lažja, polna vseh najsodobnejših tehnologij, neverjetno hitra in, po našem preizkusu, še zmeraj povsem zanesljiva. Igor Harb okii je z modeli Communicator, doslej znanimi pod zaporednimi oznakami de- vet tisoč 9500, 9300 , uspelo predvsem med evropskimi poslovneži. Tudi uporabniški vmesnik je bil zelo intu- itiven, zaradi odsotnosti nekaterih dodatnih mo- bilnih tehnologij pa tudi ni bilo treba veliko do- datnih nastavitev za začetek uporabe. Kljub pre- cejšnjemu uspehu so Communicatorji ostali niš- ni izdelek, za katerega je bilo treba programsko opremo razvijati posebej, tudi ko je Nokia uvedla svojo nadvse uspešno platformo Series 60 v ope- racijskem sistemu Symbian. V zadnjih letih se je tako pokazalo, da ponudba programske opreme za Communicatorjev Series 80 predstavlja sko- rajda zanemarljiv delež, zaradi česar je Nokia na- povedala, da ta uporabniški vmesnik in z njim očitno tudi Communicatorje umika iz razvoja. A napoved E90 ne bi moglo biti bolj pozitivno presenečenje. Novi Communicator naj bi obse- gal vse najsodobnejše komunikacijske tehnologi- je WLAN, HSDPA, Bluetooth 2. Vsa programska oprema za S60 naj bi delovala brez težav. Primerjava Praviloma napoved telefonov s preveč pozi- tivnimi lastnosti pomeni, da na nas vendarle nekje preži neka past; aparat je lahko prevelik, ima nestabilen operacijski sistem ali pa zgolj prešibek akumulator za vsakdanjo rabo. Poleg tega je Nokia letos že zelo pozitivno preseneti- la z N95 ki ga je čez poletje s posodobitvami še izboljšala , tako da so poznavalce glede de- janske funkcionalnosti Communicatorja E90 že začeli obhajati dvomi. V primerjavi s prejšnjo generacijo Communi- catorja 9300i je E90 nekoliko težji in širši. To se zdi slabo, a je le posledica bolje zgrajene tip- kovnice in zmogljivejšega akumulatorja. Seveda pod- pira tudi brezžična omrežja 802. Bluetooth je nadgrajen na različico 2. Bistvo sprememb je v operacijskem sistemu, ki omogoča dvojni način delovanja. Medtem ko so prejšnji Communicatorji na notranjem zaslo- nu ponujali dostop do računalniških funkcio- nalnosti, na zunanjem pa zgolj klasični Nokiin uporabniški vmesnik S40, imamo pri E90 že na zunanjem zaslonu visoko ločljivost 240 × 320 pik, ki je običajna za S60 in dostop do prav vseh funkcij in programov. Hkrati so izboljšane tudi številčnica in navigacijske tipke, tako da E90 skorajda ni treba odpirati, razen če se ne lote- vamo večjih podvigov. In, podobno kot zunanja številč- nica, je tudi notranja tipkovnica doživela ne- kaj dobrodošlih izboljšav, predvsem večjo tip- ko Enter, pa tudi pri drugih je treba omeniti boljši hod. Zaradi novega uporabniškega vmes- nika je manjše število funkcijskih tipk okrog zaslona, vendar uporabnost zaradi tega ne trpi, čeprav se bodo uporabniki starejših razli- čic kljub vsemu morali nekoliko privajati. Prav tako se bodo morali privajati na nove progra- me, saj programska oprema, ki je bila spisana za S80, na novem Communicatorju ne bo delo- vala. Ključni programi so sicer priloženi, med njimi tudi odjemalec VPN. Fotoaparat je bil neke vrste odgovor na slabo sprejetost modela E-300, ki je bil kljub tehnični zmogljivosti prodajno neuspešen. A v zadnjem letu sta največja Olympusova tekmeca, Canon in Nikon, že predstavila vstopne zrcalno-refleksne modele z desetimi milijoni pik. In ker se megapike dobro prodajajo, se jima je pridružil še Olympus. Jure Forstnerič predhodniku, torej E-500, smo pisali že lani januar 2006 , tako da smo si tokrat le ogledali in preverili nove pridobitve. Najočitnejša razlika je torej novo tipalo, ki ima zdaj dva milijona pik več kot predhod- nik, na kar nas opozarja tudi napis na apara- tu. Kljub temu je velikost tipala ostala enaka, tako da je faktor povečave še vedno dvakra- ten. A po našem mnenju je pomembnejša pri- dobitev sistem za umiritev slike oziroma Image Stabilization IS , ki je vključen v samo telo apa- rata. Tako pozneje prihranimo pri nakupu no- vih objektivov, saj deluje tudi s starejšimi ob- jektivi. Tudi si- cer se sistem aktivira le tik pred zajetjem mo- tiva. Medtem dejansko slišimo delovanje mo- torčkov, ki umirjajo tipalo, tudi slika na zaslo- nu se vidno umiri. Zajem več zaporednih slik je malce hitrejši, tri slike na sekundo namesto dveh in pol, hitrejši je tudi prenos podatkov, saj je namesto USB 1. Vse drugo je bolj ali manj enako. Olymusovega formata »tri četrtine«, še vedno lah- ko uporabljamo tako podatkov- ne kartice xD kot tudi CF. Na vi- dez model E-510 težko ločimo od predhodnika, le najbolj pozor- ni bodo opazili nekoliko spre- menjen položaj nekaterih tipk. Tudi menuji ostajajo skoraj ena- ki, enako velja za prednastavlje- ne prizore vsega skupaj jih je osemnajst. Kombinacija živega ogleda live view in veliko pred- nastavljenih prizorov pomeni, da se bodo tudi manj zahtevni uporabni- ki hitro znašli. Še vedno pa opazi- mo nekaj šuma pri višjih vredno- stih ISO, prav tako je iskalo rahlo pretemno, kar nas je motilo predvsem ponoči oziroma ob slabi svetlobi. Tako kot predhodnika lahko E-510 ku- pimo v kompletu z dvema objektivoma Zuiko 14-45 mm in 40-150 mm v formatu Leica torej pokrijeta goriščnice od 28 do 300 mm za raz- meroma ugodnih 1049 evrov. Predhodnik je še vedno naprodaj, v enakem kompletu velja 830 evrov. Ali smo pripravljeni plača- ti dobrih dvesto evrov več za stabilizator slike, dve do- datni megapiki in nekaj malenkosti, je naša od- ločitev, v vsakem primeru pa dobimo odličen fotoaparat s širokim razponom goriščnic. Ločljivosti: 3648 x 2736, 3200 x 2400, 2560 x 1920, 1600 x 1200, 1280 x 960, 1024 x 768, 640 x 480. Tipalo: Efektivno 10 milijonov pik. Velikost in vrst tipala: 17,3 x 13,0 mm, CCD, fak- tor povečave goriščnice 2. Prodaja: Olympus Slovenija, www. Cena: Ohišje in objektiva Zuiko 14-45 in Zuiko 40- 150 1049 EUR. Samodejno odstranjevanje prahu s tipala, ši- rok izbor avtomatik, stabilizator slike, cena. Šum tipala nad ISO 800, temno iskalo. Zvok in slika Nokia E90 je prvi Communicator z resno pod- poro večpredstavnosti. Na tem področju se lah- ko skorajda kosa z Nokiinim drugim paradnim konjem, N95, pri čemer ga slednji prekaša zara- di bolj priročne velikosti in vgrajenega izhoda za priklop na televizor, ne more pa se primerjati s Communicatorjevo ločljivostjo zaslona. Podporo video zapisu DivX je sicer treba ročno namesti- ti, za večino drugih zapisov pa je že poskrblje- no. Hkrati je E90 tudi odličen predvajalnik glas- be, podobno kot večina Nokij, za razliko od njih pa ima vgrajena tudi dva stereo zvočnika na za- dnji strani. Seveda je večpredstavne vsebine mo- goče shraniti na pomnilniško kartico MicroSD, priložena je velikosti 512 MB, podpora pa je za- enkrat zagotovljena za največ 2 GB. Aparat ima vgrajena tudi dva digitalna fo- toaparata, enega na zadnji strani in enega nad notranjim zaslonom. Prvi ima ločljivost 3,2 mi- lijona pik in je povsem soliden, čeprav nima leče Carl Zeiss, notranji pa je namenjen zgolj videotelefoniji. To sicer pomeni, da z zaprtim aparatom ne moremo opraviti videoklica, a vi- deotelefonija tako ali tako ni najbolj priročna. Še ena točka, na kateri se E90 in N95 pre- krivata, je podpora GPS, saj imata vgrajen enak modul in nameščeno enako programsko opre- mo. Seveda je večji zaslon E90 za to zelo upo- raben. Zmogljivost Pomisleki, da bi bil telefon, tako napolnjen z raznimi funkcijami, počasen, so pri E90 od- več. Pravzaprav je E90 eden izmed najhitrejših in najbolj odzivnih aparatov, kar smo jih preiz- kusili, še posebej impresiven pa je preklop med zaslonoma, ki ne traja niti sekundo, tudi pri od- prtih programih. To je sicer mogoče le pri odpi- ranju telefona, saj pri zapiranju zunanji zaslon zmeraj pokaže namizje, odprti programi pa še zmeraj tečejo v ozadju. Hitrost je seveda posle- dica zmogljivejšega procesorja TI OMAP2420 s taktom 330 MHz in kar 128 MB pomnilni- ka. Čeprav telefona nismo dolgo preizkušali, je na nas naredilo dober vtis trajanje akumula- torja; ne nazadnje ima zmogljivost 1500 mAh, kar je občutno več kot pri kateremkoli drugem Nokiinem telefonu. Nokia E90 je po našem mnenju doslej naj- bolj impresiven Communicator, saj razen veli- kosti v primerjavi z drugimi mobilnimi telefoni ne ponuja prav nobene omejitve. Velikost apa- rata pa je nekaj, na kar so se zvesti uporabniki predhodnikov tako ali tako že navadili. Mobitel po nadgradnji omrežja na HSDPA to znova poskuša. Ali mu bo uspelo? Ne čudi torej, da je Mobitel s svojo ponudbo »Instant internet« nastopil tako močno. Po preizkusu se sicer stri- njamo, da je ponudba mam- ljiva, vendar hkrati tudi zavajajo- ča. »Kjerkoli« bi bilo treba spremeniti v »skoraj kjerkoli«, s tem da bi za »skoraj povsod« morali zapisati, da bodo hitrosti ranga UMTS oz. Pokritost s HSDPA je namreč še nekoliko slabša kot z UMTS, kar je na sliki pokritosti lepo videti. Kljub vsemu je res, da te hitrosti za skoraj vsa opravila popol- noma zadoščajo. Sicer pa smo bili nad samim modemom ki- tajskega izdelovalca Huawei navdušeni. Resda deluje le v Windows XP in 2000 ne pa tudi v Visti , vendar tam deluje odlično. Ob namestitvi se namreč Oknom predstavi kot pogon CD-ROM! Dejansko smo v internet priklop- ljeni le minuto ali dve po odprtju paketa oz. Slednjo pri Mobitelu najlaže dobimo s Podatkovnim bonusom, ki nam prinese dodat- no kartico SIM brez naročnine , samo za poda- tkovne komunikacije. Nanj lahko obesimo ene- ga od podatkovnih paketov, ki so vredni 8,35 evra na mesec vključeno 100 MB podatkov , 20,86 evra 1 GB podatkov ali 41,31 evra 10 GB. Odvisno od paketa, nas bo sam modem stal 83,04, 20,44 ali 0,01 evra. Če boste zadevo uporabljali tam, kjer HSDPA res deluje, boste prve megabajte 100 MB ob manjši nepazljivo- sti zelo hitro presegli. Kakorkoli, instantni internet je zelo zanimi- va ponudba, pri kateri pa je tudi nekaj zavaja- jočega oglaševanja, na kar je ob nakupu dobro biti pozoren. Cena: Od 0,01 do 83,04 EUR odvisno od poda- tkovnega paketa. Nadvse enostavna namestitev, visoke hitrosti prenosa tam, kjer je na voljo signal HSDPA. Kot popolno nadomestilo za širokopasovni in- ternet se izkaže kot drag. Signal HSDPA ima še slabo pokritost. O H S D PA » Priloženi program je zelo enostavno uporabljati. » Signal HSDPA še zdaleč ni na voljo povsod. Tam, kjer ni, modem deluje le s hitrostjo GPRS oz. EDGE, za katero Mobitel trdi, da je na voljo povsod. Modra barva pomeni »pravo« pokritost, vijolična pa, da je signal na voljo le z zunanjo anteno. » Za namestitev sploh ne potrebujemo CDja z gonilniki, saj so ti priloženi kar na pomnilniku flash, ki ga vsebuje napravica. Namen novega strežniškega izdelka je ponuditi domačim uporabnikom več- ino udobja, ki smo ga vajeni iz službenih oko- lij, vendar tako, da lahko vse potrebno postori tudi razmeroma neuk uporabnik. Najprej bo na voljo le v kompletu z namen- skimi in drugače oblikovanimi računalniki, ki se jim je do trenutka, ko smo pisali tale čla- nek, zavezalo vsaj šest priznanih izdelovalcev, med drugimi Fujitsu-Siemens, Gateway in HP. Slednji bo prvi predstavil izdelek z imenom Media SmartServer. Izdelki naj bi bili na voljo jeseni, vsekakor pa pred božično prodajno mrz- lico. Izdelek bo na voljo tudi kot le programska oprema, kar bo zanimalo uporabnike, ki bi si radi sami zgradili računalnik ali pa Windows Home Server namestili v kak star računalnik ki so ga morda morali zamenjati, da so lahko namestili Windows Vista! Cene še niso zna- ne, vendar so različni Microsoftovi predstav- niki že izdali nekaj namigov. Namenski raču- nalniki Windows Home Server naj bi stali »pri- bližno toliko kot poceni domači računalniki« ali, po neki drugi izjavi, »manj kot 1000 do- larjev«. Za poganjanje takega domačega strežnika ne bomo potrebovali strahovito močnega stro- ja. Za priklop zunanjih diskov mora ra- čunalnik imeti tudi vrata USB 2. Torej bo kak starejši računalnik povsem zadostoval, premis- liti pa velja, ali ni bolj smotrno v strežnik, ki bo hranil naše podatke, vendarle vložiti nekaj de- WINDOWS HOME SERVER Kaj: Strežnik za rabo doma. Cena: Še ni znana. Odprta zasnova, dobra ideja, čvrsta osnova. Še ni na voljo. Strežnik v vsako družino Microsoft je svojo družino strežniških izdelkov razširil v nasprotno smer kot navadno — za domače uporabnike je predstavil strežnik Windows Home Server. Ciljna skupina so domovi z vsaj dvema računalnikoma in širokopasovno povezavo v svet. David Vidmar W S T R E Ž N I K I » Microsoftova študija nenavadnega oblikovanja do- mačih strežnikov, imenovana »Hokejski plošček«. Strežnika v tej obliki verjetno nikoli ne bo, razen če ga bodo kopirali na Daljnem vzhodu. » Do nastavitev strežnika najlaže pridemo prek strežniške konzole — programčka, ki se ob povezavi namesti v raču- nalnike. » Uporabniški vmesnik dostopa do računalnikov na daljavo v brskalniku Internet Explorer. Navsezadnje bo zadostoval že najcenejši računalnik za rabo doma. Uporaba in povezo- vanje je sila enostavno in ga zmore prav vsak. Med namestitvijo, ki od začetka spominja na namestitev Windows Vista, pozneje pa očit- no namesti strežniški paket Microsoft Small Business Server, vam namreč ne bo treba na- rediti praktično nič. Vpisali boste ime omrež- ja oziroma strežnika, nastavili čas, potrdili, da res želite, da namestitev povsem pobri- še disk, vse drugo pa je prepuščeno avtoma- tiki. Tudi uporaba je prilagojena računalni- ško manj podkovanim uporabnikom — admi- nistrativni modul zna sam ustrezno nastavi- ti požarni zid, Windows Home Server pa vam bo na primer med povezovanjem predlagal, da vam geslo v računalniku in strežniku po- enoti; to bo poenostavilo dostop do storitev strežnika. Če boste sami nameščali Windows Home Server, bo namestitev edino, kar boste mora- li naredili tako, da boste na strežnik priklopi- li tipkovnico, miško in monitor. Pozneje bo do- volj, če boste računalnik postavili nekam v klet, ga priklopili na elektriko in v omrežje, uporab- ljali pa le prek omrežja. Do domačega strežnika bo mogoč dostop z računalniki, ki poganjajo Windows XP ali Windows Vista, računalniki Media Center PC in z Xbox 360. Iz arhiva je mogoče enostav- no in samodejno restavrirati celoten računal- nik ali pa izbrskati samo posamezne datoteke. Strežnik tudi nadzoruje, ali so posamezni raču- nalniki varnostno ogroženi, zna na primer opo- zoriti, ali je v katerem izmed povezanih raču- nalnikov zastaral protivirusni program. Pogosta težava je tudi dosegljivost poda- tkov med računalniki. Pri enostavnem doma- čem omrežju je treba zagotoviti, da je računal- nik, kjer so podatki, prižgan, da so datoteke v skupni rabi in da so nastavljene ustrezne pravi- ce. Domači strežnik dostop do skupnih datotek poenostavlja z vnaprej pripravljenimi skupni- mi mapami za glasbo, video posnetki, slikami, dokumenti in še marsičim. Hkrati pa vsakemu uporabniku samodejno dodeli zasebni prostor, dostopen samo njemu. Seveda je možno tudi dodajati poljubne skupne mape. Če bo v strežniku začelo primanjkovati pros- tora na diskih, bo dodajanje novih zunanjih ali notranjih diskov skrajno enostavno. Domači strežnik jih namreč samodejno prepozna, for- matira in podatke z drugih diskov samodejno prerazporedi. Tehnologija, ki poskrbi za vse to, se imenuje Drive Extender in seveda spominja na dobri stari RAID. Drive Extender poskrbi, da so podatki hkrati shranjeni na več diskih in niso ogroženi, tudi če kateri izmed diskov odpove. Vendar Microsoftova pogruntavščina ustvarja- nje diskovnih polj v primerjavi s polji RAID v marsičem poenostavlja. Diske lahko dodajamo v polje ali pa jih iz polja odvzemamo, ne da bi pri tem morali podatke prestaviti ali arhivirati. Prav tako diski v polju niso nujno enaki, ne po tipu ne po velikosti. Mešamo lahko celo notranje diske in zunanje diske, ki so priklopljeni prek vmesni- kov USB 2. Res hvale vredna funk- cionalnost, ki bo uporabnikom prihranila ure in ure jeznega godrnjanja ob premikanju podatkov med različnimi razdelki na diskih. Zelo poenostavljen je tudi dostop do doma- čih računalnikov na daljavo. Če želimo brez uporabe domačega strežnika doseči več doma- čih računalnikov, v katerih tečejo Okna, mora- mo na požarnem zidu malce potelovaditi in za vsak računalnik odpreti svoja vrata. Windows Home Server dostop poenostavlja tako, da se najprej varno povežemo na osrednjo stran do- mačega strežnika in od tam izberemo, do ka- terega računalnika želimo dostop. Na žalost tak dostop na daljavo deluje le v brskalniku Internet Explorer. Za vsakega uporabnika je seveda mogoče nastaviti ločene pravice dosto- pa, kar bo zadoščalo tudi tistim članom dru- žin, ki zahtevajo višjo raven varnosti oz. Da vam za dostop ne bo treba pozna- ti domačega naslova IP ali registrirati domene, Microsoft obljublja, da bo uporabnikom brez- plačno dovolil uporabo spletnih naslovov oblike ». Naslov bo z nekaj na- stavitvami deloval tudi, če bo ponudnik inter- netnih storitev vaš naslov IP periodično spre- minjal. Poskrbljeno je tudi za enostaven dostop do datotek na daljavo, za kar poskrbi tehnolo- gija Windows Desktop Search. Sploh dostop do datotek na daljavo zelo spominja na program FolderShare, ki ga je Microsoft pred leti kupil in je še vedno precej uporabljan. Odprtost Čeprav po odzivih v spletu Windows Home Server uporabnikom domačih omrežij že sam po sebi privablja slino na usta, se bo njegova prava moč pokazala šele, ko bodo trg preplavi- li programski vtičniki, na katere naj bi bil novi strežnik odlično pripravljen. Microsoft je že razpisal nagradno igro, v ka- teri obljublja slavo in denar za najboljše in naj- bolj domiselne dodatke. Domače programerje naj takoj razočaramo s podatkom, da lahko so- delujejo samo prebivalci Severne Amerike. Nekaj dodatkov je že na voljo in seznam je dobesedno vsak dan daljši. Eden prvih dodatkov je poskrbel za integracijo odličnega torrent odje- » Windows Home Server zmore delovati tudi z velikanskim številom notranjih in zunanjih diskov, kot dokazuje tale po- snetek zaslona iz spletnega dnevnika Ramblings of a Home Server User na naslovu homeserver. » V omrežje s Home Serverjem je mogoče povezati do deset računalnikov in definirati največ deset uporabnikov. Tako so izdelali iskalnik Midomi, ki je namenjen iskanju skladb tako, da jih kratko malo zapoje- mo, »zabrundamo« ali zažvižgamo. Samo iskanje je nadvse preprosto. Potre- bujemo le mikrofon, ki je priključen na vhod zvočne kartice in seveda pravilno nastavljen, tako da sploh imamo signal , in nekaj posluha. V iskalniku izberemo »search«, začnemo »iz- vajati« in iskalnik naj bi nam povedal, za ka- tero skladbo gre. Oziroma, bolje rečeno, upa- mo lahko, da bo iskalniku našo skladbo uspelo najti. Midomi je namreč vsaj zaenkrat še pre- cej nezanesljiv iskalnik. Najprej zato, ker je re- zultat iskanja odvisen od zbirke podatkov, ki jo ustvarjajo sami uporabniki. Ti bi namreč mo- rali, da bi se sistem učil, tudi neprepoznavne pesmi, ki so jih odpeli, iskalniku »predstavi- ti«, tako da bi lahko vzorec zapisal v zbirko po- datkov. Čim večja je zbirka, tem večja je mož- nost uspeha. Po pričakovanju je rezultat še kar soliden pri novejših uspešnicah, pri manj zna- nih, pa tudi pri starejših skladbah pa iskalni- ku hitro poide sapa. To je verjetno posledica tega, da zbirko polnijo predvsem mlajši ljudje. Poleg tega na rezultat iskanja zelo vpliva tudi natančnost uporabni- ka pri predstavljanju skladbe — torej kako dobro skladbo res po- zna, da jo ustrezno »predstavi«. Ne na- zadnje je natančnost zadetka precej odvis- na tudi od kakovosti mikrofona in zvočne kartice, ki jo ima ra- čunalnik. Tako se je izkaza- lo, da iskalnik največ- krat ne najde prave pesmi, ki jo iščemo, in to večinoma tudi pri- zna, včasih pa je prepričan, da smo odpeli kakš- no povsem drugo pesem, kot smo jo v resnici. Ker vseh skladb, ki nam jih predlaga kot možne približke tistega, kar smo odpeli, ne moremo slišati, je pogosto tudi težko ugotoviti, ali iskal- nik nemara ni navedel tudi skladbe, ki smo jo iskali. No, je pa skoraj vse skladbe, ki jih je na- vedel, mogoče kupiti … In prav to je verjetno tudi edini pravi razlog, zakaj je Midomi sploh nastal. Pač še en sistem za prodajanje glasbe. Na očitno zasičenem trgu je treba iskati tudi drugačne načine za promoviranje svoje ponud- be. No, je pa iskalnik kljub vsemu zanimiv, ker se je njegova natančnost v nekaj mesecih ven- darle opazno izboljšala — a je še vedno daleč od resnično uporabne vrednosti. Kdo ve, morda pa nakazuje na to, da bomo nekoč tudi v Googlu lahko namesto tipkanja uporabljali glas, kar bi bilo dobrodošlo pred- vsem za rabo z mobilnimi napravami, pa tudi za ljudi z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Drugi pa bomo verjetno še vedno raje tipkali, ker je to veliko hitreje in manj odvisno od po- sluha. Kakšen Yahoo je imel poindeksiranih ravno toliko strani, da si jih lahko brez večjih težav pregledal kar v zgledno urejenih kategorijah. Tudi Altavista je ponavadi za geslo prikazala nekaj deset zadetkov, ki jih je uporabnik zlahka pregledal. No, časi so se spremenili, iskalniki so se razbohotili, očitno pa nastaja potreba tudi po drugačnem načinu iskanja, ne zgolj po tipkanju ključnih besed v iskalnik. Arnold Marko MIDOMI Kaj: Iskalnik glasbe ob pomoči glasu. Bolj ali manj ne deluje. Tudi na » Iskalnik kot najboljši približek pogosto najde popolnoma različne skladbe. PREIZKUSIMIDOMI N I S K A L N I K I malca µTorrent. Dodatek poskrbi, da je odjema- lec pognan, tudi kadar v strežnik nismo prijav- ljeni, do njega pa imamo dostop prek spletne- ga vmesnika. Drugi že narejeni dodatki poskr- bijo za prenos arhiviranih podatkov v oddalje- ne strežnike za še bolj zanesljivo hranjenje var- nostnih kopij, omogočajo samodejno prenašanje slik v spletne galerije, kot je na primer Flickr, po- stavljanje domačih strani in slikovnih galerij, ki domujejo v domačem strežniku, in tako naprej. Zanimiv je tudi dodatek, ki omogoča, da na da- ljavo prižigamo domače računalnike s tehnologi- jo »Wake On Lan«. Če nas je zgodovina česa nau- čila, potem lahko trdimo, da bo novi izdelek še nekaj časa buril domišljijo razvijalcev in si lahko obetamo zelo inovativne ideje in rešitve. Korak v pravo smer Windows Home Server je odlična zamisel, ki bo marsikomu izboljšala udobje in uporab- nost domačega omrežja. Ima sicer nekaj kon- kurence, na primer Applov Jabolčni TV ali celo AirPort Extreme, nekatere storitve ponujajo celo omrežni usmerjevalniki z vgrajenimi diski. A je Microsoft svoj projekt zastavil na najbolj trdni osnovi — osnova je Windows 2003, ki je do danes res dobro preizkušen — in se mu ver- jetno obeta svetla prihodnost. Konkurenca se- veda ne bo spala in verjetno že hitijo, da bi po- nudili konkurenčne izdelke v novi tržni niši. Po odzivih javnosti sodeč, lahko rečemo, da ima po dolgem času Microsoft pred vra- ti dva izdelka, ki sta frajerska in o njih prak- tično nihče ne govori slabo če je drugi tak iz- delek Windows Home Server, je prvi seveda Microsoft Surface. To lahko sklepamo po mno- žici spletnih dnevnikov, ki so se pojavili na to temo, po razmeroma ugodnih odzivih na sple- tišču Slashdot, ki je Microsoftu tradicionalno izredno nenaklonjen, in po tem, da je objava o izidu v spletnem dnevniku enega izmed av- torjev nekaj časa celo na prvem mestu najbolj priljubljenih povezav na spletišču Digg. Vse to je pozitiven znak, da se tudi v Micro- softu dogajajo zanimive stvari, da jim idej in energije za zanimive izdelke še ni zmanjkalo in da se nam ni treba bati, da bodo poslej vse do- bre stvari naredili le v Googlu ali Applu ;. Tokrat predstavljamo eno najzmogljivejših tovrstnih kamer, Axis 233D. Grega Šimenc AXIS 233D NETWORK DOME CAMERA Kaj: Vrtljiva omrežna kamera s 35 × zumom. Izdeluje: Axis Communications, www. Številne zmožnosti, zanesljivost in hitrost delo- vanja. Visoka cena, popolna podpora le v IE. Kot zanimivost: pri nas jih med drugim uporablja tudi Direkcija za ceste RS, ki je na slovenskih cestah namestila približno 30 kamer tega izdelovalca. Preizkušena Axis 233D je t. Tako velik zum omogoča, da preberemo vsebino registrske tabli- ce tudi na več kot 100 m oddaljenem avtomobi- lu. Impresivna je tudi hitrost in preciznost same- ga premikanja kupole, saj se za polni krog lahko obrne v manj kot sekundi, poleg tega pa omo- goča tudi neskončno zvezno kroženje v eno ali drugo smer. Po drugi strani se kupola lahko pre- makne tudi za samo 0,05 kotne stopinje, kar pri- de še kako prav pri velikih povečavah. Zaradi kupolaste oblike je primerna pred- vsem za montažo pod strop, od koder lahko, ob pomoči natančnega zumirnega mehanizma, po- drobno opazujemo dogajanje v celotnem prosto- ru, na parkirišču, v dvorani ali kje drugje. Poleg opazovanja pa kamera omogoča tudi krmiljenje zunanjih naprav, saj ima po štiri vhode in izho- de — vhode za sprožitev akcije ob dogodku npr. Vse to nadzorujemo prek spletnega vmesnika kjerkoli v krajevnem omrežju ali celo na drugem koncu sveta. Največja ločljivost zajemanja slike je 768 × 576 pri 30 sličicah na sekundo. Za stiskanje sli- ke poskrbi bodisi MJPEG ali pa bolj učinkovit algoritem MPEG-4; za uporabo le-tega mo- ramo v spletnem brskalniku namestiti po- seben vtičnik. Ko smo že ravno pri tem: za spremljanje žive slike v Firefoxu ali Operi dodatni vtičniki v osnovi niso potrebni, medtem ko ogled v Internet Explorerju za- hteva namestitev kontrolnika ActiveX. Resda zato z namestitvijo pridobimo nekaj uporab- nih zmožnosti npr. Za umirjanje slike pri veliki povečavi in mo- rebitnem premikanju npr. Dobra lastnost kamere je tudi širok dinamični razpon, kar v praksi pomeni, da z močnim son- cem osvetljeni deli motiva ne bodo povzročili potemnitve delov v senci. Nastaviti je mogoče praktično poljubni re- žim delovanja. Ena od bolj uporabnih možnosti je npr. »stražar«, pri katerem kamera s svojim očesom »obiskuje« vnaprej določene točke; pri tem lahko nastavlja- mo čas opazovanja, hi- trost premikanja med točkami, zum ipd. Možno je tudi proženje dogodkov ob zaznavi premika- nja, t. Skratka, možnosti in kombinacije so praktično neomejene. Gre torej za profesionalno kamero, ki nika- kor ni poceni. S svojo ceno je namenjena zgolj tistim, ki natanko vedo, zakaj potrebujejo tako dovršen izdelek in ne katerega od cenejših tega ali kakega drugega izdelovalca. AXIS 233D NETWORK DOME CAMERA PREIZKUSI Ura in pol Mobilni telefoni so v zadnjih desetih letih zadali zelo resen udarec industriji ročnih ur, saj se vse manj ljudi, predvsem mlajših, odloča, da bi uro sploh nosili. Pa vendar je ročna ura še zmeraj tudi statusni simbol. Sony Ericsson je zato združil moči s podjetjem Fossil in izdelal ročno uro, ki za povezavo z mobilnim telefonom uporablja povezavo bluetooth. Igor Harb SONY ERICSSON MBW-100 Kaj: Ročna ura s podpora bluetoothu. Izdeluje: Sony Ericsson, www. Oblika, cena, trajanje akumulatorja, ne upo- rabnost. Le da nima težav z do- segljivostjo omrežja ali trajanjem akumulator- ja. Poleg tega je zvočnik na uri ravno dovolj glasen, da lahko sam sliši sporočila iz centra- le in ne moti nikogar okrog sebe. No, Sony Ericsson MBW-100 ni telefon, tem- več zgolj dodatek k temu. Majhen zaslon pod urnimi kazalci prikazuje podatke iz telefona, z dvema gumboma ob strani pa lahko tudi upravljamo določene funkcije aparata. Ura tako prikazuje ime ali telefonsko številko kličočega, besedilo sporočil SMS in opomnikov, lahko pa jo uporabimo tudi za zagon predvajalnika glas- be v aparatu. Ob klicu začne ura vibrirati, kar je precej nenavaden občutek, na katerega se je najbrž mogoče navaditi. Sony Ericsson skuša uro promovirati poslovnežem, ki bi tako na sestankih lahko diskret- no spremljali, kdo jih kliče ali kaj podobnega. Povezovanje ure in telefona ter uporaba funkcij je omejena na dva gumba, a je zelo preprosta, ko jo enkrat osvojimo. Po videzu sodi ura med večje tovrstne naprave, de- bel kovinski pas pa ne pri- pomore ravno k eleganci. Na ljudeh s tanjšimi zapest- ji je pravzaprav videti zelo smešno. Poleg tega se od kla- sičnih ročnih ur razlikuje tudi po tem, da jo moramo polniti. Povezava bluetooth seveda po- rabi precej več energije kakor urni mehanizem, zato dobimo priloženo stojalo za polnilec. Slednjega ni v škatli, vendar niti ni nujno potrebno, saj ura deluje zgolj s te- lefoni Sony Ericsson, tako da ga uporab- nik ure že ima. Če povzamemo, je Sony Ericsson MBW-100 precej masivna ročna ura, ki jo moramo redno polniti, če nočemo, da se ustavi, njena funkcionalnost pa je omejena na vibriranje ob kli- cih, prikaz sporočil SMS in uprav- ljanje glasbenega predvajalnika. In za povrh stane več kot 300 evrov. No, morda bo MBW-150 celo potencialno uporaben izdelek. Najnovejši primer je korejski Samsung, globalno tretji največji izdelovalec mobilnih telefonov za Nokio in Motorolo s svojim modelom SGH i600, znanim tudi pod imenom BlackJack. RIM je že konec lanskega leta tožil Samsung zaradi podobnosti z imenom BlackBerry, vendar sta se podjetji nato pogodili in Samsung zdaj lahko uporablja BlackJack zgolj kot dodatno oznako tega telefona. Igor Harb SAMSUNG SGH I600 - BLACKJACK Kaj: Pametni telefon. Operacijski sistem: Windows Mobile 5. Pomnilnik: 128 MB ROM + 64 MB RAM. Ločljivost zaslona: 320 × 240 pik. Lokalne komunikacije: Bluetooth 2. Odzivnost Uporabnost Splošni vtis Izdeluje: Samsung, www. Cena: 358,98 EUR ob podpisu dveletne pogod- be z Mobitelom. Dva akumulatorja, HSDPA, odzivnost. Velikost, nima urejevalnika dokumentov. Po videzu bi na- mreč težko našli telefon, ki bi bolj spomi- njal na BlackBerry 8800, saj je prav tako tanek in črn, s celotno tipkovnico QWERTY in velikim zaslonom. Hkrati ponuja navigaci- jo prek kolesca ob desni strani, kar je koncept, ki ga je BlackBerry v novem rodu naprav sicer opustil, a ga številni uporabniki dejansko po- grešajo. Še posebej zaradi zanesljivosti — kro- glica v novem Blackberryu 8800 se namreč hi- tro umaže in povzroči težave; enako kot stare miške s kroglico. Pri tem Samsung i600 uporablja ne- koliko spremenjeno pozdravno okno, ki omogo- ča bistveno hitrejšo navigacijo po pogosto upo- rabljanih funkcijah kakor HTCjevi Qtekovi in HPjevi pametni telefoni z Windows Mobile. Še ena velika prednost BlackJackove strojne zasnove je dodaten, visoko zmogljiv akumulator, ki je že priložen v škatli, skupaj z dodatnim po- krovom za aparat. Tako ima uporab- nik možnost izbire med zelo tankim telefonom in dolgim trajanjem delovanja nekoliko bolj okorne naprave. Zmogljivost tankega akumulatorja je približno dva dni pri povprečni rabi brez rabe WLANa , večjega pa dvakrat toliko. V telefonu najdemo tudi dva digitalna fotoa- parata, na prednji strani manjšega, namenjene- ga videotelefoniji, na zadnji pa »klasičnega« te- lefonskega z ločljivostjo 1,3 megapike, ki se ob- nese podobno slabo kot večina teh naprav. Kar se tiče običajne rabe BlackJacka kot pa- metnega telefona, se odreže bolje kakor večina tekmecev z operacijskim sistemom Windows Mobile, saj je zelo odziven, s celotno tipkov- nico in kolescem pa imamo tudi hitreje do- stop do vseh funkcionalnosti. Hkrati ponuja navigacijo prek kolesca ob desni strani, kar je koncept, ki ga je BlackBerry v novi generaciji naprav sicer opustil, a ga številni uporabniki dejansko pogrešajo. Nazadnje kar do lani jeseni, ko je prve procesorje novega rodu predstavila nVidia. Prva, ki je igričarje precej razhudila, je ta, da je nova knjižnica na voljo le za okolje Windows Vista. To pomeni, da bomo lahko naj- novejše igre, ki bodo izkoriščale bonbončke, ki jih ponuja nova knjižnica, z vsemi podrobnost- K » Čedalje večja pozornost se posveča čim bolj zmogljivemu predvajanju videa v visoki ločljivosti, saj so novi video zapisi računsko zelo zahtevni in je pomoč grafičnega procesorja pri izračunavanju med predvajanjem več kot dobrodošla. Pogled v podrobnosti knjižnic razkrije, da so pri deseti različici programerji ubrali kar ne- kaj novih pristopov, odpravili pa so tudi nekaj ozkih grl, ki so programerjem iger grenila živ- ljenje. Na prvem mestu je treba omeniti pod- poro senčilnikom različice 4. Njihova značil- nost je, da niso več ločeni na senčilnike oglišč in senčilnike pik, temveč omogočajo, da v vsa- kem danem trenutku vsak senčilnik izračunava tisto, kar je treba: pike, oglišča ali geometrijo. V vsakem trenutku se tako razmerje med posa- meznimi vrstami senčilnikov dinamično prila- gaja potrebam, s tem pa se izognemo temu, da bi bili pri izračunavanju npr. Tudi zato so se v Microsoftu odločili, da bo doseda- nji DirectInput, del DirectXa, ki skrbi za nadzor vnosnih naprav, nadomestil XBoxov XInput, po- dobno pa bo tudi zvočno knjižnico DirectSound nadomestil XACT. Omenimo še, da DirectX 10 ne podpira več obdelave zvoka na zvočnih kar- ticah če seveda sploh imamo model z napred- nejšim zvočnim procesorjem , temveč to delo pri novih igrah prevzema osrednji procesor. V teoriji se novosti slišijo lepo, toda kaj nova knjižnica prinaša v praksi? Microsoft seveda ne sedi križem rok in že pripravlja prvo nadgradnjo: DirectX 10. V Microsoftu so prav tako potrdili, da že razmišljajo tudi o 11. Glede na to, da se še desetica ni uveljavila na trgu, pa je kakršnokoli špekulira- nje glede zmožnosti, ki jih bo ponujala, brez- predmetno. Pri izbiri najboljših kartic se bomo najprej posvetili karticam višjega cenovnega razre- da. Tam se med seboj spopadejo kartice z ATIjevim čipom Radeon HD 2900 XT in Nvidiina družina procesorjev GeForce 8800. V neposredni primer- javi je Nvidia absolutni zmagovalec, najboljšega razmerja med ceno in zmogljivostjo pa seveda nima najzmogljivej- ši procesor, temveč njegova nekoliko okleščena različica: GeForce 8800 GTS s 320 MB pomnilnika. Za 300 evrov do- bimo kar dva modela s tako kombinacijo: Asus EN8800GTS in Gainward Bliss 8800 GTS. Kartici sta si tudi sicer zelo podobni, izbira med njima in tudi drugimi karticami z istim procesorjem pa bo pri nakupu pogojena predvsem s tem, katera je v danem trenutku najcenejša. V srednjem cenovnem razredu so nas 3D zmogljivosti kartic nekoliko razočarale, saj vsaj pri pospeševanju knjiž- nice DirectX 9 v primerjavi s prejšnjim rodom kartic ni napredka, dvomimo pa, da bomo v DX10 igrah lahko do konca izkoristili vse vizualne bonbončke, ki jih ponuja novi standard, saj so procesorji prešibki. Med karticami za okrog 150 evrov nas je najbolj prepričala XFX GeForce 8600 GT. Kartica je sicer ne- kaj evrov dražja od nekaterih neposrednih konkurentk, a zato po- nuja nekaj več dodatkov v obliki programske opreme in kablov, ki smo jih pri nekaterih cenejših karticah pogrešili. Med najcenejšimi karticami pri izbiri 3D zmogljivost ne igra več- je vloge, saj kartice niso namenjene resnejšemu igranju iger. Med preizkušenimi se je najbolje odrezala Sapphire Radeon 2400 Pro. Ena izmed najcenejših kartic na preizkusu se lahko pohvali s pasiv- nim hladilnikom, tako da je primerna tudi za tihe računalnike, obe- nem pa ponuja zelo spodobno pospeševanje videa v visoki ločlji- vosti, zaradi česar je odlična izbira tako za pisarniške kot tudi več- predstavne računalnike. Zlati Monitor Microsoft je grafično knjižnico DirectX 10 namenil samo okolju Windows Vista in si s tem nakopal nekaj kritik uporabnikov okolja Windows XP, ki menijo, da jih programerski ve- likan ne bi smel na tak način siliti k prehodu na nov operacijski sistem. Skupina najbolj ne- zadovoljnih, a tudi programersko nadarjenih uporabnikov se je zato zbrala v okviru podjetja Falling Leaf Systems in se lotila tako imenovanega projekta »Alky«: skupine grafičnih knjiž- nic, ki naj bi se ugnezdile med operacijski sistem in igro in poskrbele za to, da lahko igre, ki niso »namenjene« XPjem, poganjamo tudi v tem okolju delajo tudi na različici za Windows Server 2003. Zaenkrat rezultati dela še niso na voljo v končni različici, preizkusne različice knjižnic pa lahko že prenesemo s spletne strani podjetja. Omogočajo poganjanje iger Halo 2 in Shadowrun v okolju Windows XP. Resnici na ljubo s tem še nismo prišli do tega, da bi igre DirectX 10 poganjali v okolju, ki ga DX10 ne podpira: obe igri sta namreč preneseni na ra- čunalnike z igralnika XBox 360, ki za poganjanje 3D iger uporablja knjižnico DirectX 9; to je programerjem precej olajšalo delo. Cilj razvijalcev je kljub temu polna združljivost DirectX 10 iger s starejšimi okolji Windows, a to je seveda precej teže izvedljiv projekt. Med razloge za to lahko prištejemo ne- koliko počasnejše uveljavljanje Windows Viste, zaradi česar razvijalci iger z enim očesom še vedno škilijo k temu, da bi igre delovale tudi v okolju Windows XP. Tako med velikimi uspeš- nicami na trgu iger zaenkrat ni nobenega na- slova DirectX 10, se pa bo stanje v korist nove knjižnice spremenilo letos jeseni, ko je napove- danih kar nekaj visokoproračunskih naslovov, ki bodo podpirali le DirectX 10. Tako imenovani »Windows Display Driver Model« WDDM v primerjavi z dose- danjim XPDM ponuja nove zmožnosti, a tudi nekaj omejitev, ki jih do zdaj ni bilo. Zmožnosti, ki jih ponuja prva različica WDDM to uporablja tudi Vista , so si- cer omejene, prihajajoči WDDM 2. Microsoft je že napovedal, da bomo za WDDM 2. ATI, ki je imel še pred leti povsem prevladujoč položaj in je obvladoval več kot polovico trga, v zadnjih letih izgublja svoj delež. V drugem četrtletju leta 2007 so podjetja po navedbah analitične hiše JPR prodala 81,3 milijona grafičnih procesorjev, v to številko pa so všteti tudi grafični procesorji, ki so integrirani v sistemske nabore. Na lestvici po zaslugi svojih sistemskih naborov še vedno prevladuje Intel, ki ima 37,6-od- stotni delež. Nvidia na drugem mestu je dosegla 32,6-odstotni delež ki se je zvečal kar za 12,9 % glede na isto obdobje lani , na tretjem mestu pa je AMD oziroma ATI z 19,5 odstotka trga. Prevlada Nvidie se kaže predvsem na trgu namiznih računalnikov, kjer je manj računalnikov prodanih z integriranimi grafičnimi procesor- ji — obvladuje namreč kar 35 % trga. Intel je pri namiznih računalnikih prodal 31,3 odstotka vseh grafičnih procesorjev, AMD pa 18,8 odstot- ka. Pri prenosnikih, kjer so integrirani grafični nabori v večini in pred- stavljajo 31,2 odstotka celotnega grafičnega trga, je zmagovalec se- veda Intel: njegov tržni delež je namreč kar 51,5 odstotka. Nvidia ima pri prenosnikih 27 odstotkov trga, AMD pa 21 odstotkov. Druga podjetja, ki ponujajo grafične procesorje, imajo precej manj- ši del pogače: VIA je dosegla 7,7-odstotni tržni delež, SiS pa 2,5-od- stotnega. Obe podjetji ponujata grafične procesorje v svojih sistem- skih naborih, medtem ko z ločenimi grafičnimi procesorji ne konkuri- rata obema največjima podjetjema. Tržni deleži proizvajalec model Asus EN8500GT Silent Asus EN8600GT Asus EN8600GTS Asus EN8800GTS Asus EN8800GTS Asus EN8800GTX grafični procesor Nvidia GeForce 8500GT Nvidia GeForce 8600GT Nvidia GeForce 8600GTS Nvidia GeForce 8800GTS Nvidia GeForce 8800GTS Nvidia GeForce 8800GTX pomnilnik 256 MB DDR2 256 MB DDR3 256 MB DDR3 320 MB DDR3 640 MB DDR3 768 MB DDR3 cena od 87,00 EUR od 135,00 EUR od 205,00 EUR od 299,00 EUR od 415,00 EUR od 589,00 EUR spletni naslov proizvajalca www. Oba izdelovalca imata tako pred se- boj še precej dela, da bo podpora v novem ope- racijskem sistemu primerljiva s tisto, ki smo je vajeni iz okolja Windows XP. ATI ATI ima za seboj leto, polno pretresov. Podjetje namreč ni več samostojno, temveč je od lani poleti del procesorskega giganta AMD. K dokaj poznemu in nekajkrat prestavljenemu izidu so pripomogle tudi težave pri proizvodnji testnih modelov procesorja — predvsem s čezmernim pregreva- njem jedra so imeli ATIjevi inženirji precej te- žav. Prve ATIjeve procesorje s podporo DirectX 10 so tako predstavili šele konec maja. Resnici na ljubo ATI v primerjavi z večnim tekmecem nVidio ni preveč izgubil, saj lahko igre s pod- poro DirectX 10 v času preizkusa preštejemo na prste ene roke. Kljub temu je ugled podjet- ja malo načet, saj je lahko Nvidia s svojimi pro- cesorji DX10, ki so bili na voljo pol leta prej od ATIjevih, ponudila tudi zelo hitro pospeševanje iger v DirectX 9, ATI pa ni imel pripravljenega odgovora nanje. R600 ima 64 »gruč« senčilnikov, v vsaki gruči pa je pet pro- cesnih enot, tako da ima skupaj 320 procesnih enot, ki lahko obdelujejo oglišča, pike ali geo- metrijske izračune. R600 je izdelan v 80-nano- metrski tehnologiji. Jedro deluje s taktom 743 MHz, medtem ko je najvišji takt pomnilnika 1000 MHz. Procesor podpira do 1 GB pomnil- nika GDDR3 ali GDDR4, s katerim je povezan s 512-bitnim vodilom. R600 je namenjen trenutno najzmogljivej- šim ATIjevim karticam Radeon HD 2900 XT. Za manj zahtevne uporabnike so predstavili tudi dve šibkejši izpeljanki. Jedro RV630, izdelano v 65-nanometrski tehnologiji, je namenjeno karticam družine Radeon 2600. V primerjavi z zmogljivejšim modelom ima le 120 procesnih enot 24 gruč po pet in 128-bitno pomnilni- Trg grafičnih procesorjev seveda še zdaleč ne obsega le izdelkov za namizne računalni- ke. V zadnjem času so vse pomembnejši procesorji za prenosnike. Kljub temu da ima veči- na prenosnikov v sistemski nabor integriran grafični procesor, je v prenosnikih srednjega in višjega cenovnega zmogljivostnega razreda ločen grafični procesor čedalje bolj pravilo kot izjema. Oba velika konkurenta se seveda že več let spopadata tudi na tem področju. ATI, ki je bil pionir grafičnih procesorjev za prenosnike, ima v svoji ponudbi seveda že vrsto let tudi grafične procesorje za prenosnike, na trg pa je pred leti vstopila tudi Nvidia — sprva le z mo- delom ali dvema, danes pa prav tako ponuja celotno paleto procesorjev za prenosnike. Predstavitvi procesorjev DirectX 10 za namizne računalnike so tako hitro sledile njihove mobilne različice. ATI za prenosnike ponuja procesorje družin Radeon Mobility 2300, 2400, 2500 in 2600, torej gre za procesorje nižjega in srednjega zmogljivostnega razreda, ki jim bo paradni model verjetno sledil pozneje. Nvidia ima, podobno kot ATI, v svoji mobilni ponudbi zaenkrat le procesorje nižjega in sred- njega zmogljivostnega razreda, torej modele iz družin GeForce 8400, 8600 in 8700. Vsi pro- cesorji podpirajo tehnologijo PureVideo HD, ki izboljša predvajanje video vsebin. Procesorje najvišjega zmogljivostnega razreda za prenosnike je Nvidia napovedala do konca leta. Mobilni procesorji proizvajalec model Gainward Bliss 8500GT Gainward Bliss 8600GT Gainward Bliss 8600GTS Gainward Bliss 8800GTS Gainward Bliss 8800GTS Gainward Bliss 8800GTX grafični procesor Nvidia GeForce 8500GT Nvidia GeForce 8600GT Nvidia GeForce 8600 GTS Nvidia GeForce 8800GTS Nvidia GeForce 8800GTS Nvidia GeForce 8800GTX pomnilnik 256 MB DDR2 256 MB DDR3 256 MB DDR3 320 MB DDR3 640 MB DDR3 768 MB DDR3 cena od 102,5 EUR od 169,99 EUR od 205,40 EUR od 299,90 EUR od 449,99 EUR od 678,60 EUR spletni naslov proizvajalca www. Najmanj zmogljiva različica, RV610, ponuja le 40 procesnih enot in 64-bitno pom- nilniško vodilo. Podobno kot RV630 je izdelana v 65-nanometrski tehnologiji, procesorje z je- drom RV610 pa bomo našli na karticah druži- ne Radeon 2400. To je omogočilo, da se je dodobra ugnez- dila v računalnikih najzahtevnejših uporabni- kov: kljub temu da iger s podporo DirectX 10 še ni bilo na trgu, so novi GeForcei družine 8800 pometli z vsem, kar je ponujala konkurenca. Precej več težav pa so v podjetju imeli z gonil- niki, predvsem tistimi za Visto, ki so bili ne- kaj tednov po splovitvi novih kartic in opera- cijskega sistema še vedno na voljo le v preiz- kusni različici. Zgodnja splovitev novega rodu kartic je Nvidii kljub temu omogočila, da so do prvih konkurenčnih kartic z novo arhitekturo zgladili napake. Jedro G80, kot je njegovo razvojno ime, naj- demo na karticah družine GeForce 8800, ki so namenjene najzahtevnejšim uporabnikom. Jedro je opremljeno s 128 procesorskimi eno- tami, ki jih lahko programerji izkoristijo za ra- čunanje oglišč, pik ali geometrijskih izraču- nov. Posebnost procesorja je v tem, da posa- mezni deli delujejo z različnimi takti delova- nja. Procesorske enote tako delujejo s taktom 1,35 GHz, medtem ko preostanek procesorja deluje s taktom 575 MHz obe vrednosti tak- ta delovanja veljata za različi- co procesorja, ki jo najde- mo na karticah GeForce 8800 GTX. Procesor pod- pira do 768 MB pomnilni- ka GDDR3, s katerim je povezan prek 384-bit- nega vodila. G80, ki je izdelan v 90-nanometrski teh- nologiji, najdemo pri treh modelih kartic. Osnovno različico procesorja najdemo na kar- ticah Geforce 8800 GTX. GeForce 8800GTS je najšibkejša kartica z novim procesorjem, na vo- ljo pa je v različicah s 320 in 640 MB pomnilni- ka. Takt delovanja procesorja je 500 MHz 1,2 GHz za procesne enote , takt pomnilnika pa 1,6 GHz. Najzmogljivejša različica, GeForce 8800 Ultra, je bila predstavljena pred kratkim, gre pa za »navito« različico modela GTX. Tehnične značilnosti so ostale enake, kartica pa se lah- ko pohvali z višjimi takti delovanja: jedro de- luje pri 612 MHz, procesne enote pri 1,5 GHz, pomnilnik pa pri 2,16 GHz. Šibkejša različica jedra G80, model G84, je namenjena karticam GeForce 8600. V primer- javi z zmogljivejšo različico ima manj proces- nih enot le 32 , takt delovanja je nižji, pomnil- niško vodilo pa je le 128-bitno. Ti procesorji imajo še nižji takt delova- nja, le 16 pri 8300 le 8 procesnih enot, in 64- ali 128-bitno model 8500 pomnilniško vodi- lo. Jedra G86 podpirajo le pomnilnik GDDR2. Tako G84 kot G86 sta izdelana v 80-nanome- trski tehnologiji. Druga podjetja, ki so v preteklosti poskušala tekmovati z obema ve- likanoma, so se usmerila v nišne trge ali pa v » Nekateri starejši napajalniki še nimajo novih napajal- nih priključkov PCI-E. V tem primeru se splača izbrati kartico, ki ima pretvornike priložene. Kljub temu da so današnji osrednji procesorji računske zve- rine, ki v vsakem trenutku obdelajo velike koli- čine podatkov, je dekodiranje videa v visoki loč- ljivosti dovolj zahteven proces, da spravi na ko- lena marsikateri danes aktualen procesor. ATIjev AVIVO HD je naslednik tehnolo- gije AVIVO, ki jo je ATI prvič vgradil v jedro R520. Podpira video v zapisu H. Poleg pomoči pri samem izračunu, potreb- ne za dekodiranje, AVIVO izboljša kakovost vi- dea z glajenjem robov, podpira prekodiranje vi- dea na večjo ali manjšo ločljivost in samodej- no nastavi kontrast in svetlost glede na video- posnetek. Podpira ločljivosti do 1080p. Nvidia ima seveda svoj odgovor za pomoč pri predvajanju videa v visoki ločljivosti. Nvidia PureVideo, kot se imenuje tehnologija, je na vo- ljo že od GeForceov serije 6000, v najnovejši raz- ličici, PureVideo HD, pa po lastnostih tekmuje z ATIjevo tehnologijo. Poleg knjižnic, ki razvijal- cem omogočajo, da PureVideo podprejo v svo- jih programih, nVidia ponuja tudi lasten pro- gram za predvajanje videa, Nvidia PureVideo Decoder, ki izkorišča prednosti tehnologije. Nvidia PureVideo HD je na voljo v starejši različici ki jo podpirajo kartice družine GeForce 7900 in 8800 in novejši različici včasih ime- novani PureVideo 2, ki jo podpirajo kartice GeForce 8400, 8500 in 8600. Tudi PureVideo podpira pospeševanje predvajanja videa v za- pisih H. V primerjavi s tehnologijo AVIVO PureVideo ponuja primer- ljivo zmogljivost pri dekodiranju videa H. Tudi PureVideo pomaga pri kodiranju HDCP, omogoča pa hkratno predvajanje dveh video- posnetkov, prvega v ločljivosti 1080p, drugega pa v ločljivosti 480p. Tako PureVideo kot AVIVO bosta v prihod- nje deležna še precej večje pozornosti kot da- nes, saj bo z večjo priljubljenostjo visoko loč- ljivostnega videa zmogljivost predvajanja po- stala pomembna lastnost, pri kateri bosta oba konkurenta spet lahko bila bitko za uporabni- ke. Vsi, ki že danes uporabljajo Media Center različice operacijskih sistemov Windows, pa so se z obema tehnologijama verjetno že sreča- li. Ob tem velja oba izdelovalca tudi pograja- ti: tako PureVideo kot AVIVO delujeta le v oko- ljih Windows, medtem ko v linuxovskih razli- proizvajalec model XFX GeForce 8800 GTS XXX XFX GeForce 8800 GTX XXX XFX GeForce 8800 Ultra XpertVision GeForce 8500GT Super XpertVision GeForce 8600GT grafični procesor Nvidia GeForce 8800GTS Nvidia GeForce 8800GTX Nvidia GeForce 8800 Ultra Nvidia GeForce 8500GT Nvidia GeForce 8600GT pomnilnik 320 MB DDR3 768 MB DDR3 768 MB DDR3 512 MB DDR2 256 MB DDR3 cena 345,00 EUR 641,00 EUR 731,00 EUR 92,50 EUR 124,00 EUR spletni naslov proizvajalca www. Kartice različnih izdelovalcev so si po- dobne kot jajce jajcu in razlike med njimi se kažejo predvsem v dodatkih, ki so priloženi kar- tici, in ceni. Nekateri izdelovalci pa ponujajo tudi kartice, katerih sestavni deli tiktakajo pri višjih taktih, kot priporoča izdelovalec procesorja. Resnici na ljubo cene teh kartic pogosto niso dražje od »navadnih« modelov, tako da so dober nakup za vse, ki bi radi iz svoje grafične kar- tice iztisnili čim več, obenem pa ne želijo sami navijati svoje kartice. Ob tem velja omeniti, da navite grafične kartice porabijo še več energije od že tako po- žrešnih osnovnih različic. Nakup dobrega napajalnika je, če želimo poseči po teh karticah, zato nujen. Poleg navitih kartic številni izdelovalci ponujajo tudi druge kartice v posebni ponudbi, ki so prav tako označene s podobnimi nestandardnimi oznakami. Med njimi so predvsem kar- tice z naprednejšim, se pravi tišjim hladilnikom. Današnje kartice, kadar delajo s polno paro, namreč sodijo med najglasnejše kose strojne opreme, še posebej to velja za modele z naj- zmogljivejšimi grafičnimi procesorji. Izdelovalci grafičnih kartic se utišanja grafičnih kartic lo- tijo različno: nekateri so razvili lastne hladilne sisteme, ki so boljši od referenčnega hladilni- ka, drugi sodelujejo s podjetji, ki so se specializirala za napredne rešitve za hlajenje sestav- nih delov računalnika. Te kartice po tehničnih značilnostih ponavadi ne odstopajo od stan- dardnih modelov, vzeti pa moramo v zakup, da pasivno hlajene kartice sodijo le v ohišje z dobrim zračenjem, saj se sicer hitro zgodi, da se grafični procesor začne pregrevati. Sama zasnova procesorjev se vsaj v bližji prihodnosti ne bo spreminjala, saj je arhitek- tura DirectX 10 še povsem nova. AMD je s prevzemom ATI dobil zmoglji- vo orožje v boju z večnim tekmecem Intelom. AMD Fusion, kot je razvoj- no ime novinca, naj bi bil na voljo konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, zaenkrat pa so novice o značilnostih tega procesorja, razen osnovnih orisov, dokaj skope. Nvidia, ki ne izdeluje osrednjih procesor- jev, bo ob takem razvoju dogodkov seveda v podrejenem položaju, saj ne bo imela iz- delka, ki bi tekmoval z AMDjevim procesor- jem. Špekulacije o tem, da podjetje že razvija svoj procesor X86, krožijo že nekaj časa, za- enkrat pa ni trdnih dokazov. Tesnejše pove- zovanje z Intelom ne pride v poštev, saj nad slednjim že bdi budno oko protimonopolne zakonodaje, poleg tega je Nvidia kljub kon- kurenci z ATIjem eden večjih AMDjevih part- nerjev — gre za donosen posel, ki ga Nvidia noče izgubiti. Iz tega razloga smo, kljub temu da »pravih« DirectX 10 iger in testov še ni na voljo, kartice preizkušali v 32-bitnem okolju Windows Vista Ultimate. Pri vseh karticah smo uporabili gonil- nike, ki jih ponuja izdelovalec grafičnega procesorja, saj je po naku- pu kartice priporočljivo, da ne uporabimo gonilnika, ki je priložen kar- tici, temveč si najnovejšo različico gonilnika prenesemo iz spleta. Za kartice z ATIjevim procesorjem smo uporabili gonilnik Catalyst različi- ce 7. Oba gonilnika sta bila konec julija, torej v času testiranja kar- tic, posodobljena, tako da smo kartice preizkušali z najnovejšim go- nilnikom, ki je bil v času testiranja na voljo. Vsako kartico smo pre- izkusili z na novo restavriranim računalnikom, tako da pred tem pre- izkušene grafične kartice in morebitni ostanki gonilnikov zanje niso vplivali na rezultat. Računalnik, s katerim smo preizkušali kartice, je bil opremljen s procesorjem Intel Core 2 Duo E6400, 2 GB pomnilnika in diskom na vodilu SATA. Za poganjanje kartic smo uporabili napajalnik Tagan U15- 580, ki je z 580 W več kot kos tudi najbolj požrešnim modelom. Za preizkus kartic smo uporabili program 3DMark podjetja Futuremark, ki je že nekaj let prva referenca, ko se meri zmogljivost grafičnih kartic. Različica 2006 meri hitrost kartic pri pospeševanju grafike DirectX 9, ki jo danes uporabljajo skoraj vse igre. Test smo pognali pri različnih ločljivostih in z različnimi nastavitvami glajenja robov. Testni programi so sicer dobra referenca za primerjanje kartic med seboj, pa vendar pogosto ne povedo veliko o tem, kako se kartica ob- nese pri igrah. Za naš preizkus smo zato z vsako kartico pognali še štiri igre. Doom 3 je sicer že malo starejša igra, za predstavitev 3D grafike pa ne uporablja knjižnice DirectX, temveč OpenGL, ki se sicer uporablja predvsem v 3D grafičnih programih in drugih operacijskih sistemih , tako da je igra še vedno referenca za testiranje hitrosti v OpenGL. Podobno velja tudi za naslednji dve igri: Prey in Battlefield 2142. Vse tri delujejo v DirectX 9. Pravih DirectX 10 iger, kot smo že omenili, zaenkrat še ni vse, ki so zaenkrat na trgu, so le predelave DX9 iger , tako da referenčne igre za okolje DirectX 10 zaenkrat še niso naprodaj. Rezultati meritev so zbrani v tabeli in grafikonih. Obrazci, takse, dolge vrste in podobno ježijo kožo navadnemu človeku. V zadnjih letih pa se stvari, sicer opotekaje, začenjajo premikati v pravo smer. Dare Hriberšek ar pojezi me včasih, ko gledam drago računalniško opremo v parlamentu, prenosnike z veliki- mi zasloni pred poslanci in mini- stri na sejah vlade ter druge pri- mere razsipanja tudi mojega de- narja. Za njimi namreč ponava- di sedijo pretežno računalniško nepismeni politiki in funkcionarčki, ki jim taj- nice zjutraj, tako za ob kavi, elektronsko poš- to natisnejo. Na pamet so naučeni tistih nekaj klikov, draga infrastruktura, s katero so videti malo bolj hip, pa bi odlično služila kakemu pol stoletja mlajšemu zanesenjaku. Kako v bedan- čevskih časih živimo, dokazuje nedavno navdu- šenje samih uradnikov nad »Lepo Vido«, virtual- no davčno svetovalko, in na drugi strani zgra- žanje tistih, ki jim je splet nekoliko bolj domač. Vida v praksi ni preveč uporabna, je podpovpre- čno izvedena, za njo pa so zgoraj opisani »stro- kovnjaki« odšteli 650. In to brez sra- mu razlagali tudi računalniškim novinarjem. Naši politiki, ki stvari odobravajo z zako- ni in drugimi prepisi, informatizacijo procesov jemljejo bolj kot modno muho, kot nekaj, kar je »za mlade«, in pride prav le pred volitvami, da si tudi sami nadenejo bolj mladostno podo- bo. Verjetno se je zato o e-upravi začelo na ve- liko nakladati pred volitvami 2000. Obljubili so vsakemu državljanu brezplačen elektronski na- slov kje so? Pa ni bilo dolgo nič. Nekaj je stori- lo pokojno ministrstvo za informacijsko druž- bo, zares pa se je začelo premikati šele s preho- dom resorja javne uprave pod samostojno mi- nistrstvo, Ministrstvo za javno upravo MJU. Premikati počasi sicer, a pomislite, kje bi bili, če bi zadeve še vedno pokrival MNZ. Policaji še danes pretežno tipkajo s kazalcema. Kaj nam ponuja e-država? Elektronske storitve naše e-države se v grobem delijo na tri dele.